Grški parlament potrdil reforme za nadaljevanje mednarodne pomoči
Svet | 16.07.2015, 17:25
Parlament v Grčiji je zgodaj zjutraj potrdil predlog zakona z reformami, ki so jih za nadaljevanje pomoči zahtevali mednarodni upniki. Za sta glasovali večina poslancev vladajoče stranke Siriza in proevropska opozicija. Medtem je v Atenah protestiralo približno 13 tisoč ljudi. Policija je proti tistim, ki so metali molotovke in kamenje ter kričali, da so jih politiki izdali, uporabila solzivec. Več deset nasilnežev je prijela, nekaj jih je pristalo tudi v bolnišnici.
Razprava v grškem parlamentu je bila ostra in je trajala več kot štiri ure. Premier Aleksis Cipras je pred glasovanjem poslancem povedal, da se ne strinja z večino dogovora, sklenjenega v Bruslju, ki v zameno za pomoč zahteva višje davke, pokojninsko reformo, privatizacijo in še nekatere ostale ukrepe. A Cipras je tudi pojasnil, da Grčija nima druge izbire, če želi ostati v območju evra. "Ukrepi, o katerih razpravljamo, so strogi. Ne verjamem, da bodo pomagali grškemu gospodarstvu. Toda hkrati trdim, da jih moramo sprejeti. To je naša naloga."
Za paket reform je glasovalo 229 poslancev, proti jih je bilo 64, šest se jih je vzdržalo. Proti svojemu premierju in prvemu koraku na poti do 86 milijard dolarjev vrednemu paketu pomoči Grčiji je glasovalo ali se vzdržalo 38 poslancev Sirize, med njimi predsednica parlamenta, nekdanji finančni minister in minister za energijo.
Iz Bruslja so sporočili, da je Grčija izpolnila prve pogoje za tretji program finančne pomoči, saj je prvi niz zahtevanih ukrepov v parlamentu po oceni treh ustanov upnikov sprejela pravočasno in v glavnem zadovoljivo. "To je pomemben prvi korak za ponovno vzpostavitev zaupanja mednarodnih partnerjev," je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije.
Evroskupina je pozdravila sprejetje prvega niza ukrepov v grškem parlamentu. Obenem je oblasti v Atenah pozvala, naj to zakonodajo nadgradijo skladno s priporočili ustanov. Hkrati naj hitro sprejmejo še drugi niz ukrepov, ki vključuje prenos evropskih pravil o reševanju bank in sprejetje zakona o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema. Čas za to imajo, kot je znano, do srede. Finančni ministri območja s skupno evropsko valuto so na telekonferenci načeloma odobrili triletno pomoč Grčiji iz evropskega reševalnega mehanizma, med drugim so razpravljali tudi o kratkoročnem financiranju Grčije s sedmimi milijardami evrov iz evropskega proračuna v prihodnjih treh mesecih. Načeloma naj bi se strinjali o tem, a odločitev morajo sprejeti vse članice povezave.
V teh dneh so dejavni parlamenti v nekaterih članicah evroskupine, ki morajo potrditi zagon pogajanj o novem, že tretjem programu pomoči Grčiji v zadnjih petih letih, nekatere se morajo z njimi posvetovati. Francoski parlament je zeleno luč že prižgal, prav tako je to storil pristojni odbor finskega parlamenta. Jutri je pričakovati odobritev avstrijskega in nemškega parlamenta. Odločati morata še parlamenta v Estoniji in na Slovaškem. Na Nizozemskem privolitev parlamenta za začetek pogajanj ni nujna, a mu mora vlada o tem poročati. Vsaj razprava o tem naj bi bila že danes. Čeprav mu ni treba, bo presojal tudi španski parlament, saj želi premier Mariano Rajoy slišati razpravo poslancev. Po končanju nacionalnih postopkov in uradni odločitvi odbora guvernerjev evropskega reševalnega mehanizma konec tedna bodo ustanove začele z grškimi oblastmi pogajanja o memorandumu, v katerem bodo podrobno opredeljeni pogoji za finančne obroke.
Reševanje Grčije je bilo tudi v ospredju pozornosti današnjega zasedanja sveta Evropske centralne banke. Ta je obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam povečal za 900 milijonov evrov. Predsednik osrednje denarne ustanove v območju evra Mario Draghi je na novinarski konferenci v Frankfurtu ocenil, da je določena oblika odpisa grškega dolga nujna. Vprašanje, ki se po njegovem mnenju postavlja, je, v kakšni obliki bi ga lahko izvedli znotraj pravnega okvira območja evra. Grčija mora v ponedeljek Evropski centralni banki vrniti več kot 4 milijarde evrov. Če bi ta rok zamudila, ta finančna ustanova morda ne bi več mogla upravičiti nujne likvidnostne pomoči grškim bankam. Draghi je prepričan, da bo Grčija obveznosti poplačala pravočasno. "20. julija bomo poplačani," je bil jasen. Meni, da bo država svoje obveznosti poplačala tudi Mednarodnemu denarnemu skladu, ki mu dolguje že približno dve milijardi evrov. Poudaril je tudi, da Evropska centralna banka odločitve še naprej sprejema v prepričanju, da bo Grčija ostala del območja evra.
