Vrh območja evra dosegel prvi dogovor o Grčiji
Andrej Šinko
Vrh območja evra je soglasno dosegel načelni dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da je bil sklep soglasen. Ob tem pa dodal, da je zdaj vse nared za program evropskega reševalnega mehanizma ESM za Grčijo z resnimi reformami in finančno podporo.
„Odločitev daje Grčiji možnost, da se vrne na pot s podporo evropskih partnerjev. Prav tako pa se bomo z njim izognili negativnim družbenim, ekonomskim in političnim posledicam, ki bi nastale, če do dogovora ne bi prišlo. Zato pozdravljam napredek in konstruktivni pristop Grčije, ki prinaša zaupanje med evropskimi partnerji,“ je poudaril Tusk. Grčija mora zdaj najprej do srede sprejeti ključne javnofinančne in reformne ukrepe s seznama, ki ga je minuli konec tedna poslala evrskim partnerjem. Ti vključujejo ureditev sistema davka na dodano vrednost in razširitev davčne osnove za povečanje prihodka, hitrejšo uvedbo ukrepov za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, zagotovitev popolne neodvisnosti grškega statističnega urada Elstat ter celovito spoštovanje evropskih denarnih, fiskalnih in makroekonomskih pravil. Drugi paket ukrepov mora grški parlament sprejeti do 22. julija. Do takrat je potrebno potrditi pravila o reševanju bank ter sprejeti zakon o pravdnem postopku s temeljito reformo civilnega pravosodnega sistema. Šele, ko so sprejeti omenjeni ukrepi lahko dobijo institucije mandat za začetek pogajanj o tretjem programu pomoči za Grčijo. Dovoljenje za začetek pogajanj morajo sicer podati tudi parlamenti v šestih evrskih državah, in sicer v Nemčiji, Avstriji, Estoniji, na Nizozemskem, Slovaškem in Finskem.
Kaj prinaša prvi dogovor?
Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da ima dogovor o zagonu tretjega programa pomoči za Grčijo več prednosti kot slabosti. „Menim, da ima Grčija z njim možnost, da se vrne na pot rasti," je pojasnila in se dotaknila tudi vsebine dogovora. Tretji program pomoči naj bi bil težak od 82 do 86 milijard evrov, od česar naj bi do 25 milijard evrov odpadlo na dokapitalizacijo bank. V zadnji fazi pogajanj je bil največji kamen spotike poseben skrbniški sklad, na katerega bo Grčija prenesla 50 milijard evrov državnega premoženja in ga nato pod nadzorom institucij posojilodajalcev nadzorovano prodala. Zbrana sredstva naj bi delno namenili za odplačevanje dolga, delno pa v višini okoli 12,5 milijarde evrov tudi neposredno za naložbe v grško gospodarstvo. Glede rešitev za kratkoročno premostitveno financiranje, približuje se namreč 20. julij, ko mora Grčija Evropski centralni banki vrniti 4,2 milijarde evrov, Merklova ni želela govoriti. Rešitev morajo namreč doreči še finančni ministri območja evra. Merklova je sicer ponovila, da nominalni odpis grškega dolga ne pride v poštev. Je pa območje evra izrazilo pripravljenost, da premisli o ponovnem reprogramiranju dolga skozi podaljšanje moratorija na odplačilo glavnice in roka zapadlosti posojil. To odločitev bodo evrske države sprejele šele po prvi reviziji grškega ukrepanja, ki jo bodo izvedle omenjene tri institucije. Na vprašanje, ali je scenarij grškega izstopa iz evrskega območja zdaj umaknjen z mize, je Merklova odgovorila, da so voditelji potrdili scenarij A in da scenarij B ni potreben. Spomnila pa je tudi, da bi lahko Grčija iz območja evra izstopila le, če bi sama izrazila željo in ob dogovoru z evrskimi partnericami.
Dogovor med mednarodnimi posojilodajalci in Grčijo je že poskrbel za skok na evropskih borzah, krepi pa se tudi evro.
