Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Petra StoparPetra Stopar

Ob letu osorej

Slovenija | 14.07.2015, 15:31

Leto dni po parlamentarnih volitvah so v koalicijskih strankah zadovoljni s svojim delom, medtem ko je iz opozicijskih vrst slišati opozorila, da je SMC pozabila na svoje predvolilne obljube, vlada kot celota pa da dela prepočasi.

Največja parlamentarna stranka SMC, ki je pred letom dni na volitvah zbrala slabih 35 odstotkov glasov, je zadovoljna z razmerami na političnem parketu. Njihova poslanka Lilijana Kozlovič meni, da so vzpostavili politično stabilnost, ki je prej ni bilo. Med pozitivnimi koraki je omenila uravnoteženje javnih financ, podatke o dvigu gospodarske rasti in zmanjšanju števila brezposelnih, sprejete ukrepe za vzpostavitev ustrezne finančne discipline. Ob tem pa dodaja, da eno leto ne pomeni celega mandata: "Vzpostavljena je platforma, na podlagi katere se bodo še naprej gradile spremembe."

Jože Tanko, vodja največje opozicijske poslanske skupine SDS, ki je pred letom dni na volitvah prejela dobrih 20 odstotkov podpore, je prepričan, da je od velikih besed o drugačnih standardih, absolutni netoleranci do nezakonitosti in korupcije "ostala samo še megla". Po njegovih besedah v letu po volitvah niso dobili na mizo nobenega akta, ki bi "kakor koli razbremenil ali izboljšal poslovno okolje, razen nekaj novih davkov". Tudi pri upravljanju z državnim premoženjem se pri nas po njegovem mnenju dela po balkansko.

Uroš Prikl iz vladne DeSUS meni, da bi bilo zelo neodgovorno, da bi državljani na volitve hodili vsake dve ali tri leta. Skrbi ga sicer, ker ljudje niso zadovoljni, a je hkrati prepričan, da njihovo volilno telo razume, da so v tem času in še bodo potrebni nekateri ukrepi, ki niso mogoče najbolj priljubljeni.

Da je sodelovanje v vladni koaliciji težko, sicer priznava vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, "saj se sprejemajo v veliki meri le težke odločitve". Koalicija je po njegovem v prvem letu sprejemala ukrepe predvsem finančne narave, v drugem letu bi lahko sprejela pomembne reforme, nato pa bi lahko začeli sprejemati odločitve, ki bodo predvsem v prid malemu človeku. O vlogi stranke pa je Han menil, da je SD s svojim delovanjem v vladi zadržala pomembna socialna sidra.

V ZL so s svojim delovanjem zadovoljni. Vodja njihove poslanske skupine Luka Mesec ocenjuje, da so "stranka, ki ni odstopila od svojih predvolilnih obljub. Sam ocenjuje, da smo po volitvah dobili nadaljevanje istih politik z novimi obrazi. Ob tem je kritičen do strategije upravljanja kapitalskih naložb države in do nedavno sprejetega izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek, ki je pred lanskimi volitvami predsedovala vladi, pa je prepričana, da so višja gospodarska rast, manjše število brezposelnih in zgodovinsko nizka cena zadolževanja pravzaprav delo njene in ne Cerarjeve vlade. Priznava, da je trenutno v državi bistveno več stabilnosti in s tem tudi varnosti, kot je je bilo pred časom. Cerarju pa zameri, da v prvem letu vladanja ni pokazal nekaj več energije in volje po spremembah v pravo smer, čeprav priznava, da se stvari ne da spreminjati čez noč. Prava preizkušnja koalicijo čaka jeseni s sprejemanjem novega proračuna, še dodaja.

Predsednica NSi Ljudmila Novak pravi, da sama nad vlado in koalicijo ni razočarana, saj so v NSi za razliko od ljudi, ki so verjeli, da bo naredila več, vedeli, da nekdo, ki pride povsem nov na vlado, ne more hitro začeti reševati problemov. "Zato ocenjujemo, da vlada ni dosegla tistega, kar so obljubili, dela prepočasi, ni izvedla pomembnih reform - na področju zdravstva bi moralo biti narejenega precej več, na področju gospodarstva, pravosodja, ter tudi davčne politike. In tudi zmanjševanje administrativnih ovir gre prepočasi," je dejala.

Kaj pravijo nekateri analitiki? Igor Pribac meni, da je razočaranje volivcev posledica učnega časa stranke in posledica nerealno visokih pričakovanj o tem, kaj bi lahko neka nova stranka naredila. Kot dodaja, se je morala stranka novih obrazov soočati s političnimi dolgoprograši, ki "močno zaznamujejo in morda celo obvladujejo slovenski politični prostor". Matevž Tomšič pa razlog za upad podpore SMC vidi v vprašanju ideološke profiliranosti. Če ji je neopredeljenost pred volitvami koristila, saj so se mnogi volivci v njenem zelo ohlapnem profilu prepoznali, pa to lahko postane breme, ko stranka prevzame oblast, ker se vendarle mora opredeliti glede določenih zadev, je dejal. Toda stranka ima po njegovih besedah "še vedno problem, da kar niha od ene do druge pozicije".

 

Slovenija, Politika
Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina) Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina)

Marija Pomagaj je s svojimi rojaki po vsem svetu

Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V ...