Beograd in Bruselj: Postavljanje zidov ni rešitev za problem migrantov
Svet
V Evropski uniji je v prvem letošnjem četrtletju prvič zaprosilo za azil 185 tisoč ljudi. V primerjavi z enakim obdobjem lani gre za skoraj 86-odstotno zvišanje. Kot je sporočil evropski statistični urad, polovica prihaja s Kosova, Sirije in Afganistana. Največ tistih, ki so prvič zaprosili za azil v prvem letošnjem četrtletju, so zabeležili v Nemčiji in na Madžarskem. Prav slednja te dni razburja z napovedjo, da bo na 175 kilometrov dolgi meji s Srbijo postavila štiri metre visoko ograjo in tako ustavila val migrantov v državo.
Madžarska kot država na zunanji meji schengenskega območja za številne migrante predstavlja vrata v Evropsko unijo. Po uradnih podatkih jih 95 odstotkov prihaja iz Srbije. Vlada premierja Viktorja Orbana je zato notranjemu ministrstvu naložila, naj pripravi vse za postavitev ograje na madžarsko-srbski meji. Vse skupaj naj bi bilo končano v tednu dni, Budimpešta bo podrobnosti Beogradu predstavila 1. julija, ko se bosta srečali vladi obeh držav.
Srbski premier Aleksandar Vučić je šokiran, saj njegova država ni kriva za ta problem. "Prepričana sem, da migrantske humanitarne krize, ki izvira na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike, Evropska unija ne more reševati s postavljanjem zidov niti z ignoriranjem nezakonitih prebežnikov," pa je poudarila podpredsednica srbske vlade Zorana Mihajlović.
Da to ni način, se strinjajo tudi v Bruslju. "Države članice imajo dolžnost upravljati svoje meje, na njih je, da zagotovijo, da so njihove zunanje meje zavarovane. A kakršenkoli ukrep mora biti v skladu z evropsko zakonodajo in mednarodnimi obvezami, med katerimi je tudi mednarodna obveza Evropske unije, da ne bo zavračala migrantov, ki iščejo azil. Evropska komisija spodbuja države članice k alternativnim ukrepom," je pojasnila njena tiskovna predstavnica. "V Evropi smo šele nedavno podrli zidove, ne bi jih smeli na novo postavljati," je dodala.
