Janšev mandat in odzivi

Slovenija | 12.06.2015, 15:23 Tanja Dominko

Včerajšnja odločitev ustavnega sodišča o vrnitvi poslanskega mandata Janezu Janši še kar odmeva. Državni zbor je namreč dobil nalogo, da neustavnost v enem letu odpravi.

Kot smo poročali, so ustavni sodniki ugotovili, da poslancu, ki mu je prenehal mandat, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva zoper sklep državnega zbora, ki mu je mandat odvzel. Zato so ustavni sodniki z odločbo ugotovili, da na tem področju obstaja pravna praznina, ki jo morajo poslanci odpraviti v enem letu.

V tem času morajo poslanci jasneje opredeliti, kdaj koga ni mogoče izvoliti za poslanca. Neizvoljivost je namreč tako pomemben institut volilnega prava in je tudi sam po sebi tako velik poseg v pravico biti izvoljen, da bi moral biti izrecno in nedvoumno zakonsko urejen. Hkrati se je sodišče opredelilo tudi do vprašanja učinkovitega pravnega varstva poslanca. Spore o predčasnem prenehanju poslanskega mandata je treba reševati posebno hitro, da se kar najbolj omeji negotovost o pravici do izvrševanja mandata, so zapisali ustavni sodniki. Zakon mora zato "urediti kratke procesne roke in določiti, da je v takem postopku mogoče sprejeti začasne ukrepe oziroma da ima sprožitev sodnega varstva suspenzivni učinek".

Hkrati je ustavno sodišče ugotovilo, da je državni zbor z ugotovitvijo, da je Janši prenehal mandat, nedopustno posegel v njegovo pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata. 9. člen zakona o poslancih, ki določa, kdaj poslancu preneha mandat in ga je kot argument uporabil državni zbor, se namreč po mnenju ustavnih sodnikov "ne more nanašati tudi na primere, ko je razlog za prenehanje mandata obstajal že v postopku potrjevanja kandidatur".

Poslanske skupine odločbo sodnikov večinoma še preučujejo, nekatere pa so se že odzvale. Poslanka SMC Lilijana Kozlovič je sodbo včeraj na kratko povzela in dodala. „Poslanci smo bili ob odločanju o prenehanju njegovega mandata pred izjemno težko odločitvijo. Na to kaže tudi dejstvo, da je ustavno sodišče za odločitev potrebovalo več kot pol leta.“

V ZaAB jih odločitev ustavnega sodišča, da je zakon o poslancih v neskladju z ustavo, ne preseneča. Zavedajo se, da je treba zagotoviti primerno sodno varstvo poslancev in natančneje določiti pogoje neizvoljivosti. V Socialnih demokratih bodo odločitev spoštovali, podobno pravijo v Desusu. Franc Jurša je dejal, da so imeli takrat v poslanski skupini DESUS določene pomisleke. „Takrat smo želeli drugačne rešitve, ampak glede na to, da smo se znotraj koalicije na koncu odločili, smo sprejeli sklep, kakršen je bil.“

Poslanec SDS Vinko Gorenak je tako odločitev ustavnega sodišča pričakoval. „Drugačna niti ni mogla biti. Seveda bomo v SDS preučili, kaj ta odločitev pomeni, kakšne postopke lahko izpelje predsednik stranke Janša, sam pa v tem trenutku pričakujem eno stvar. Da se mu vsi opravičijo, to je najmanj, kar lahko pričakujemo.

Ali bodo opravičilo dočakali, je ob obstoječi politični kulturi malo verjetno. Je pa danes vladna služba za za zakonodajo že posredovala stališče, da prenovljeni predlog zakona o poslancih, ki je še v parlamentarnem postopku, ustrezno ureja to področje.

"V predlogu zakona je namreč določeno, da lahko zoper ugotovitev državnega zbora, da mu je prenehal mandat, poslanec vloži pritožbo na ustavno sodišče v osmih dneh od prejema sklepa o prenehanju mandata, ustavno sodišče pa mora o pritožbi odločiti v 30 dneh od prejema pritožbe. Iz predlagane rešitve izhaja, da je rešitev, po kateri se sodno varstvo zaupa ustavnemu sodišču, ustrezna," so ocenili v službi. Prav tako so za postopke sodnega varstva določeni kratki procesni roki, so dodali.

Po mnenju službe pa bi glede na odločbo ustavnega sodišča veljalo izrecno urediti, kakšne posledice ima vložitev pritožbe. "Zakon bi lahko npr. določil, da ima pritožba suspenzivni učinek, kar pomeni, da v primeru vložene pritožbe na ustavno sodišče mandat poslancu še ne bi prenehal. Ta bi mu prenehal šele z odločitvijo ustavnega sodišča, s katero bi to zavrnilo pritožbo. V zakonu bi se lahko zapisalo tudi, da v postopku pritožbe ustavno sodišče presoja zakonitost in pravilnost akta o prenehanju poslanskega mandata," predlagajo v vladni službi za zakonodajo.

Državni zbor bo splošno razpravo o predlogih opravil na redni seji, ki se začne v ponedeljek. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predlagal, naj predloge umaknejo s tokratne seje, saj bi bil potreben dodaten razmislek, a s predlogom ni uspel.

Če so nekateri pričakovali, da bo po odločitvi ustavnega sodišča predsednik državnega zbora Milan Brglez podal svoj odstop, so se motili. Na novinarski konferenci je poudaril, da se mora tako odločiti poslanska večina, sam pa tega koraka ne bo naredil. Poudarja tudi, da je pomenljivo ne le to, kaj so sodniki odločali, pač pa tudi to, o čem niso odločali.