Pregled domačih dogodkov od petka, 29. maja, do petka, 5. junija

Slovenija | 06.06.2015, 18:30 Tanja Dominko

V minulem tednu smo obhajali praznik sv. Rešnjega telesa in krvi, v soboto so se na Kongresnem trgu spomnili žrtev komunističnega nasilja, spravna slovesnost je bila tudi na Zaplazu. Sicer pa smo po več letih le dočakali prodajo časnika Delo, medtem ko prodaja Telekoma čaka na presojo vlade. Odmeval je prevzem hotelov s strani slabe banke, s čimer se je ukvarjalo tudi sodišče. Bolj razveseljive pa so bile novice o nekaterih ekonomskih kazalcih v naši državi.

Na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi so po vseh župnijah pripravili slovesna bogoslužja, ki jim je ponekod sledila tudi procesija. Na Radiu Ognjišče smo mašo prenašali iz radijske kapele. Daroval jo je glavni in odgovorni urednik msgr. Franci Trstenjak, pridigal pa je stalni diakon Tadej Sadar, ki ugotavlja, kako si človek želi čudežev, ne pa vere. „Znanih je na desetine evharističnih čudežev, ki so mnogi nadrobno raziskani in potrjeni kot pristni s strani neodvisnih, največkrat nevernih strokovnjakov, pa nič ... verjetno zato, ker hostije, ki se spreminjajo v meso in vino v kri, kličejo po radikalnem, po sprejetju vsega, kar je naročil Kristus in ne le odvzetju večjega ali manjšega križa, ki nas je zadel.“

V naših krajih so praznik telovo poznali že zelo zgodaj. Še danes v marsikaterih župnijah na sam praznik ali na nedeljo, ki mu sledi, pripravijo procesijo, pri kateri ljudje prosijo za blagoslov polja. Ustavijo se pri štirih oltarjih, kjer pojejo odlomke evangelijev, nato je blagoslov z Najsvetejšim.

V organizaciji Nove slovenske zaveze se je na sobotnem shodu ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev na ljubljanskem Kongresnem trgu zbralo več sto ljudi, ki so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Shod se je začel s procesijo od Beethovnove ulice, kjer so bile celice Udbe, do Kongresnega trga, kjer je na zadnjo soboto v maju 1945 množica slišala govor jugoslovanskega diktatorja Tita in njegovo napoved genocida, ki je nato Slovenijo spremenil v največje morišče v Evropi. Na shod so predstavniki župnij, v katerih so postavljene farne spominske plošče – 168 jih je bilo, nosili križ, na katerem je bilo napisano ime župnije in število žrtev iz posamezne župnije. Pred blagoslovom križev je škof Jamnik poudaril, da vztrajanje pri sovraštvu in nepripravljenost odpustiti ali prositi za odpuščanje, človeka maliči in ga lahko počasi popolnoma razosebi. Med udeleženci shoda ni bilo opaziti prav nobenega vidnejšega politika.

Obletnice konca 2. svetovne vojne so se v soboto spomnili v več slovenskih krajih, med drugim tudi v novomeški škofiji, ki je še posebej zaznamovana z vojnim in povojnim dogajanjem. Zato so pripravili spravno slovesnost v božjepotnem središču na Zaplazu, ob letošnjem praznovanju godu bl. Alojzija Grozdeta, ki je tudi priprošnjik za spravo v našem narodu. Vrhunec dogodka je bila dopoldanska sveta maša, ki jo je daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan. Sam spravo ocenjuje kot nujen proces že v bližnji prihodnosti.Po maši je sledil blagoslov spominskega obeležja: betonskega križa in kamnite posode pod njim.

V tem tednu je sicer najbolj odmevala nadaljevanka o Telekomu. V četrtek zvečer je zasedal nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga in sklenil, naj o prodaji Telekoma Slovenije presodi vlada kot skupščina. Nadzorni svet in uprava SDH sicer menita, da je v danih okoliščinah prodaja večinskega primerna in ekonomsko utemeljena.

"Uprava SDH bo na podlagi zakona o gospodarskih družbah v čim krajšem času sklicala skupščino družbe in ji predložila v soglasje predlog za prodajo kapitalske naložbe Republike Slovenije in Slovenskega državnega holdinga v družbi Telekom Slovenije," je po četrtkovi seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave SDH Matej Pirc in dodal, da sklic skupščine pričakujejo v šestih dneh. Takšni odločitvi nadzornega sveta je botrovalo to, da prodajna pogodba vsebuje mehanizem razdelitve tveganj, povezanih s sodnimi spori in konkurenčnimi postopki, ki tečejo zoper Telekom Slovenije in katerega sestavni del je tudi posebno jamstvo države za morebitne obveznosti družbe Telekom Slovenije.

Britanski zasebni naložbeni sklad Cinven, ki je edini oddal zavezujočo ponudbo za okrog tričetrtinski delež v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, je sicer v sredo sporočil, da pričakuje odločitev prodajalcev do 10. junija. Zaradi omejitev na strani svojih virov financiranja se namreč po omenjenem datumu ne more zavezati k izpolnitvi ponudbe. Minister za finance Dušan Mramor je ob tem dejal, da "to ni ravno v skladu s tistim, kar je bila logika ustanovitve SDH". Strokovna odločitev se zdaj prelaga na politično, pravi. Odzivi parlamentarnih strank so različni.

Še en pretres se je zgodil na področju gospodarstva v minulem tednu. Družba za upravljanje terjatev bank je namreč pred tednom dni obelodanila odločitev, da bo prevzela upravljanje hotelov družb, katerih terjatve je prevzela. Glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson, je povedal, da družba dolgoročno ne namerava ostati lastnica. „Ta panoga v Sloveniji posluje slabše, kot bi morala, poslovanje je precej pod evropskimi standardi, naložbe, do katerih pa je DUTB izpostavljena, pa so pod slovenskim povprečjem. Nujno je izboljšati poslovanje premoženja, s katerim upravljamo." DUTB je tako v upravljanje prevzela 41 hotelov s spremljevalnimi zmogljivostmi, največji delež je imel Sava Turizem. S potezo je takoimenovana slaba banka seznanila tudi ministrstvi za finance in gospodarstvo, ki sta njeno namero podprli, a zapletlo se je pri premieru Miru Cerarju, ki je bil s prevzemom seznanjen šele iz medijev, kar po njegovih besedah ni bilo dobro. A premierova slaba volja je bila nekoliko manjša v četrtek, ko je vmes poseglo ljubljansko okrožno sodišče in z začasno odredbo Družbi za upravljanje terjatev bank in njeni družbi DUP1 naložilo, da Savi vrneta vse zasežene delnice njene turistične družbe Sava Turizem. Nadaljnji ukrepi slabe banke še niso znani.

Medtem pa je slovenska centralna banka zadovoljna z razmerami na finančnih trgih v Sloveniji. Stanje se je stabiliziralo, gibanja pa so bolj pozitivna od predvidevanj, je zapisala v poročilo. Viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo tako ugotavlja, da so tveganja v bankah manjša. Bilance bank so se lani krčile in tako bo še letos, saj gre realni sektor še vedno skozi proces razdolževanja. Toda naslednje leto Banka Slovenije že pričakuje obrat.

V Portorožu je v začetku tedna potekalo srečanje poslovnih voditeljev JV Evrope Summit 100. Glavno sporočilo srečanja je bilo, da podjetniki za uspešno gospodarsko sodelovanje potrebujejo medsebojno zaupanje in politično stabilnost. Premier Miro Cerar je v nagovoru sporočil, da je Summit 100 močna povezovalna sila za bodoče gospodarsko povezovanje Jugovzhodne Evrope. Po njegovih besedah je prihodnji razvoj regije izjemno pomemben za Slovenijo in slovensko poslovno skupnost.

Časopisna družba Delo bo končno dobila novega lastnika. Pivovarna Laško jo bo prodala družbi FMR, ki bo zanjo plačala 7,3 milijona evrov. Prodajna pogodba je sklenjena pod več pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred zaključkom transakcije; predvidoma naj bi se to zgodilo v dveh mesecih. Iz FMR so sporočili, da bodo "nastopali kot dolgoročni lastnik Dela in podpirali razvoj časopisne hiše na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju". Zavedajo se, da ima Delo "posebno vlogo v slovenskem medijskem prostoru, ki ga kreira z vsebinami v svojih edicijah, in je na tem področju predvsem odgovorno svojim bralcem". Sočasno pa kot lastniki družbe pričakujejo od uprave Dela dobičkonosno poslovanje, kar je tudi eden izmed pomembnejših razlogov za nakup, so zapisali. Laščani so sicer Delo prodajali že nekaj časa. Uradno so prodajo prvič napovedali pred petimi leti, a nato kljub objavi razpisa doma in v tujini niso dobili nobene zavezujoče ponudbe. Znova so postopke zagnali septembra 2013, hkrati s prodajo Radenske. Vmes je bila prodana tudi sama Pivovarna Laško, saj jo je aprila prevzel nizozemski Heineken. Delo je lani ob 41,6 milijona evrov prihodkov ustvarilo 1,1 milijona evrov čiste izgube.

Novi lastnik blagovnih znamk nekdanjega podjetja Delo revije je medtem postal Bojan Požar. Njegovo podjetje Lanaka Media je od NKBM kupilo 44 blagovnih znamk, med drugim tudi Lady, Jano, Stop in Obraze. Pravi, da vsebine ne namerava spreminjati, dolgoročno pa ga zanimajo predvsem mlajši bralci.

Poleg teh sprememb pa se obetajo tudi spremembe na področju avdiovizualnih medijev. Predsednik SDS Janez Janša je namreč v soboto napovedal projekt nove medijske hiše. Dejal je, da bo medijska hiša predvidoma v obdobju od 1. septembra do 15. oktobra zbirala sredstva za prvi dve leti svojega delovanja. Medijska hiša bo vključevala še radijsko postajo in spletni portal. Formalni okvir tega projekta pa bo delniška družba.

Komisija za nadzor javnih financ je obravnavala problematiko izplačevanja odškodnin izbrisanim. Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica obravnava vlog poteka tekoče, prav tako proračun za odškodnine zagotavlja dovolj sredstev. Do konca maja je bilo priznanih za okoli 19,7 milijona evrov odškodnin, upravne enote pa so upravičencem izplačale skoraj pet milijonov evrov odškodnin.

S trga dela prihajajo spodbudne novice. Kot navaja Zavod za zaposlovanje, se med brezposelnimi zmanjšuje delež iskalcev prve zaposlitve in število brezposelnih do 29. leta. Na splošno se stopnja brezposelnosti še četrti mesec zapored znižuje, saj je bilo maja na zavodu prijavljenih 112.385 brezposelnih oseb, kar je 2,2 odstotka manj kot aprila. Sodeč po rezultatih najnovejše ankete, ki jo je med podjetji opravil zavod, se optimizem med delodajalci krepi. V drugi polovici leta bodo potrebovali 16.400 delavcev, zaradi nadomeščanja ali zaradi širitve dejavnosti. Odprlo naj bi se 3800 novih delovnih mest.

Andragoški zavod Maribor nas je v minulih dneh z različnimi dogodki opominjal, da med nami živijo številni tujci. Ti se ob prihodu v Slovenijo srečujejo s številnimi ovirami, ki jim otežujejo vključevanje v okolje. Največ ovir čutijo manj izobraženi, ženske, otroci, starejši in invalidi, ki težko pridejo do za njih pomembnih informacij, težje najdejo delo in navezujejo socialne stike. Na andragoškem zavodu jim pomagajo predvsem z učenjem slovenskega jezika, ki je po besedah direktorice zavoda Irene Urankar vstopna prelomnica za vse. Trenutno se pri njih uči slovenščine okoli 120 ljudi, letno pa izpit iz slovenščine na osnovni ravni, ki je pogoj za pridobitev državljanstva, opravi okoli 160 ljudi. Na andragoškem zavodu v Mariboru opažajo, da so med Slovenci še vedno prisotni predsodki do tujcev.

Škofijska karitas Koper je v soboto pripravila romarski dan, obenem pa obeležila 25. obletnico. Sveto mašo je v koprski stolnici daroval škof Jurij Bizjak.Ob koncu maše so podelili tudi škofijska priznanja, ki so jih prejeli Jožica Ličen, namestnica ravnatelja škofijske karitas, posthumno Bogdan Žorž in ravnatelj Matej Kobal. Sledil je še kulturni program, odprli pa so tudi razstavo likovnih del iz 20. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas.

Društvo slovenskih skladateljev je podelilo stanovsko Kozinovo nagrado, ki jo je za letos namenilo ustanovitelju društvenega koncertnega ateljeja Darijanu Božiču.

Na Ljubljanskem gradu se je v ponedeljek končalo 57. mednarodno ocenjevanje vin, na katerem je 40 degustatorjev z vsega sveta od petka ocenjevalo 258 vzorcev vin iz 21 držav. Slovenska vina, ki jih je bilo največ, so prejela največ odličij. Kar trem so ocenjevalci namenili šampionski naziv, preostala dva pa gresta na Slovaško in v Španijo.

Šport:

Slovenski kanuist Benjamin Savšek je v soboto na prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Nemčiji osvojil naslov evropskega prvaka.

Veslač Rajko Hrvat je v nedeljo na evropskem prvenstvu v Poznanju na Poljskem osvojil bronasto medaljo med lahkimi skifisti.

Moška odbojkarska reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo oktobra v Bolgariji in Italiji. Slovenija bo igrala v skupini C skupaj s svetovno prvakinjo Poljsko, Belorusijo in Belgijo.