p. Robin Schweiger
Smo (še) solidarni?
Matjaž Merljak
V mesecu juniju – natančneje za svetovni dan beguncev, ki ga bomo praznovali 20. junija – se veliko piše in govori o beguncih, predvsem o njihovih pravicah, težavah, problemih, skratka izzivih, s katerimi se soočajo begunci na poti v novo deželo ali so že v novi deželi. Pa tudi kakšna pozitivna zgodba se najde, kjer pokažejo, kako so se begunci že integrirali v družbo.
Letos se je v zadnjih tednih veliko govorilo o kvotah, ki naj bi jih sprejele članice Evropske unije. Grčija in Italija se soočata z mnogoštevilnimi begunci in same ne moreta nositi več tega bremena. Npr Italija je v začetku meseca in to samo od četrtka do nedelje rešila več kot 5.500 prebežnikov. V obsežni reševalni akciji so na enem od napihljivih čolnov odkrili 17 trupel. In še prihajajo ladje polne ljudi na otok Lampedusa, ki so vstopna vrata v Unijo in to iz Libije, kjer vemo, da so razmere kaotične po padcu režima polkovnika Gadafija.
Na pomoč je Italiji in Grčiji priskočila Evropska komisija, ki bo zagotovila, da naj bi po določeni shemi vsaka evropska država sprejela določeno število beguncev. Vse v duhu solidarnosti in delitvi bremen. 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam, je pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite.
In v Sloveniji? Slovenski premier je najprej govoril, da bo RS sprejela od 15 do 20 beguncev. Sedaj se govori – tako Bruselj, da naj bi v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili okoli 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje. In sicer 297 ljudi iz Italije in 198 iz Grčije. To pomeni, da bo na Slovenijo padel 1,24 odstotni delež ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, so prosilci za azil in so že v eni izmed držav Evropske unije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi sprejela še približno 200. Tako da bi skupaj sprejeli 702 begunca. Številka, ki pomeni dosti več od začetne številke. Ta precej visoka številka zavezuje, da se moramo dobro pripraviti na sprejem novih beguncev. Članice bodo tudi iz Evropskega sklada za azil, migracije in integracijo prejele 6.000 evrov za vsakega človeka, ki ga bodo sprejele v sklopu te sheme.
Še ni gotovo, koliko prosilcev za azil bomo dejansko sprejeli v RS, saj je kar nekaj držav ki so proti kvotam, med njimi so Poljska, Francija, Velika Britanija, Španija, Madžarska, Slovaška in Estonija. Na preizkušnji je prav naša solidarnost z mnogimi brati in sestrami, ki so v še večji stiski, saj zapuščajo vojna področja in se ne morejo vrniti. Naj še spomnim, da konvencija ZN o statusu begunca pravi, da je begunec oseba, »ki pobegne iz matične države iz utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju, in ki zaradi takšnega strahu ne more ali noče uživati zaščite te države ali se vanjo vrniti«. S to konvencijo so se države zavezale - med njimi tudi Slovenija, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru.
Na preselitev sedaj čaka 40.000 ljudi od tega 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so lani vstopili v omenjeni državi.
V Sloveniji so se politiki bolj zadržano odzvali na najnovejše številke iz Bruslja. Slovenski premier Miro Cerar je spomnil na dogovor Evropskega sveta, da naj bi bilo sprejemanje beguncev prostovoljno. Zunanji minister Karl Erjavec pa meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev. Poudaril je, da so konkretne številke v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Tu so pojasnili, da bodo predloge temeljito preučili ter pripravili stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države.
Gotovo pomembno vprašanje, ki prebuja veliko čustev ter tudi predsodkov je vprašanje integracije beguncev v slovensko družbo. Čeprav vsak begunec dobi oziroma ima osebni načrt integracije je velikokrat težka prav integracija v slovensko družbo, še zlasti dostop beguncev do stanovanj in predvsem zaposlitev. Tudi jezik je velik izziv za mnoge. Potrebno bo še marsikaj postoriti, da bi bila integracija beguncev v slovensko družbo lažja in zato bolj učinkovita.
Ta komentar bi sklenil z mislijo, da je pomembno vedeti, da so tisti, ki bodo prišli v našo državo, zapustili s težkim srcem svojo državo, ki je v vojni. Bodimo solidarni in jih sprejmimo z odprtim srcem!
