Hrvaški katoliški novinarji obiskali Ognjišče, Družino, državni zbor in stolnico

Slovenija | 10.05.2015, 15:34

Radio Ognjišče je včeraj gostil Društvo katoliških novinarjev iz Hrvaške. Poleg radia so spoznali še založbo Ognjišče, Zavod sv. Stanislava, državni zbor, se ustavili v prostorih Družine in si ogledali stolnico sv. Nikolaja. Novinarje je pozdravil tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki jim je zaželel obilo božjega blagoslova pri njihovem delu. Predsednik društva Neno Kužina je nadškofu izročil priložnostno darilo ter mu čestital ob imenovanju.

Urednikoma Radia Ognjišče in Ognjišča msgr. Franciju Trstenjaku in mag. Božu Rustji so gostje zastavili mnogo vprašanj. Zanimalo jih je, kako katoliški mediji vplivajo na poslušalce in bralce. Oba sta priznala, da je vpliv precejšen, še posebej ob pomembnih dogodkih. Se pa, tako Rustja, zavedajo, da do večjega odziva prihaja na spletu, zato so se odločili določene prispevke objavljati na svojem portalu, a je po njegovih besedah potrebno najti mejo, kajti v nasprotnem bo naklada tiskanim medijem še bolj padla. Trstenjak je poudaril, kako pomembno je gojiti vez med sodelavci in poslušalci, posebej pa podčrtal radijski misijon. "Gre za intenzivno evangelizacijo, ki se ji v tistem tednu podredi ves radijski program," je povedal. Novinarji so bili nad takšnim načinom dela presenečeni. Oba sta v luči dogodkov med in po drugi svetovni vojni spomnila na razdeljenost slovenskega naroda ob vprašanju polpretekle zgodovine. S slednjim se po besedah predsednika hrvaških katoliških novinarjev Nene Kužina soočajo tudi pri naših južnih sosedih: "Delitve obstajajo. Te so vidne. A upaje polagamo na tiste, ki bodo te delitve zmanjšali. Jezus je rekel: "Resnica vas bo osvobodila." Ljudem očitno ni do resnice, in ko ljudem ni do nje, takrat ni niti osvoboditve. Dokler nismo pripravljeni priznati, kaj se je res zgodilo v preteklosti in dokler se zgodovinarji ločijo po ideologiji in ne po strokovnosti, je to velik problem, ki ga vidim tudi sam."

Direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar je predstavil zgodovino zavoda. Predvsem se je ustavil ob njegovi temni zgodovini, ko je ta veljal za zbirno taborišče, v katerem je bilo tudi veliko Hrvatov. Mnogi od njih so končali v breznih in jamah. Vidno ganjeni so se kolegi novinarji pred mozaikom p. Marka Ivana Rupnika ustavili ob molitvi. Osnovna ideja mozaika je novo življenje, ki ga daje Sv. Duh. Umetnik je izhajal iz Ezekijelove prerokbe, da bodo mrtve kosti oživele, in v perspektivi te prerokbe bere stoletno zgodovino Zavoda sv. Stanislava. Trpljenje, ki je zaznamovalo ta kraj med in po drugi svetovni vojni, rojeva nove sadove. V središču mozaika je ponazoritev velikonočne skrivnosti: preko smrti vodi pot v novo življenje.

V nadaljevanju je Globokar goste popeljal po zavodu. Navdušili so jih velikost, funkcionalnost, predvsem pa novi prostori osnovne šole in vrtca.

V državnem zboru je goste sprejela in jih nagovorila podpredsednica odbora za kulturo in poslanka NSi Ljudmila Novak. Ta jim je prenesla pozdrave tudi v imenu predsednika omenjenega odbora Dragana Matića. Po ogledu plenarne dvorane in umetniške instalacije "70 klekljanih golobov za 70 let miru", je Novakova na vljudnostnem sprejemu o vlogi medijev dejala: "Osebno trdim, da ne potrebujem ne desnih, ne levih medijev, ker levi in desni lahko gredo vsak v eno skrajnost, potrebujemo objektivne medije. Sami dobro veste, kako pomembno vlogo igrate v družbi. Vi vplivate na voljo volivcev in tudi na to, kakšno državo imamo."

Na Krekovem trgu je goste sprejel urednik katoliškega tednika Družina msgr. Franci Petrič. Predstavil je Družino, ki je, kot je sam dejal, steber za vse priloge in tudi knjižne izdaje. "Brez tega stebra bi težko izdajali tudi vse ostale priloge," je povedal in dodal, da se Cerkev in verska dejavnost še vedno zelo izrivata iz javnosti, zato si prizadevajo, da so čim bolj odprti. Sicer pa je tudi Petrič, tako kot Rustja, opozoril na upadanje bralcev: "Razlogi so različni. Danes se ljudje ne želijo več vezati, prav tako je nekaj pripomogla socialna kriza. Pri nas v Sloveniji pa je problem tudi ta, da je ugled Cerkve zelo upadel. Mi smo t.i. "cerkveno glasilo", ali nam je to všeč ali ne. In človek, ki se hoče identificirat s Cerkvijo nas kupi, tisti pa, ki je dobil nek odpor, pa ne vzame."

Pred stolnico sv. Nikolaja je goste sprejel stolni prošt Jožef Lap. Popeljal jih je po njej in se posebej ustavil ob baročni okrasitvi ter škofovskem tronu in stranski kapeli, ki sta delo arhitekta Jožeta Plečnika. Sledil je še sprehod mimo Robovega vodnjaka, mesne hiše, prek Tromostovja do frančiškanske cerkve.

Tako na Ognjišču kot Družini je bila izražena želja, da bi bilo tovrstnih srečevanj več, saj pomenijo po eni strani izmenjavo izkušenj in dobrih praks, po drugi strani pa utrjevanje dobrih medsosedskih odnosov.