Zupanc: Dijaki maturo različno resno jemljejo
| 06.05.2015, 14:52 Petra Stopar
Dijaki 86 slovenskih gimnazij so s pisanjem eseja iz maternega jezika v torek začeli letošnjo splošno maturo, učenci 6. in 9. razredov pa nacionalno preverjanje znanja. „Mislim, da sta eksterno preverjanje znanja in matura v slovenskem šolskem sistemu potrebna, ravno zaradi tega, ker imamo veliko večje težave z internim šolskim znanjem in inflacijo visokih ocen,“ pravi direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc. Kakšne večje spremembe pa bi bilo po njegovem mnenju smiselno pričakovati edino takrat, „ko bo, če bo ... prišlo do sprememb gimnazijskega izobraževanja“.
Splošna matura poteka na 86 šolah, opravlja jo 7708 maturantov, kar je nekoliko manj kot lani. Število počasi upada zato, ker upada generacija, pojasnjuje dr. Darko Zupanc, sicer tudi član Državne komisije za splošno maturo. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo dijaki pisali 1. junija. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 30. maja, 8., 10. in 15. junija, iz filozofije, psihologije in sociologije 2. junija, iz kemije 3. junija ter iz matematike 6. junija. Ustni izpiti bodo med 15. in 22. junijem. Z uspehom na splošni maturi bodo kandidati seznanjeni 13. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov maturantom omogočil tudi dostop do ocen preko spleta.
Matura poteka po ustaljenem pravilniku in tehničnih predpisih, edina novost, ki jo je Zupanc v pogovoru z nami omenil, je, da zaradi napredka tehnologije, ki omogoča dostop do različnih virov podatkov z namenom goljufanja, kandidatom poleg prepovedi vnosa mobilnih telefonov prepovedujejo tudi vnos vseh oblik ročnih ur. „Značilno za vse centralizirane državne izpite je, da naj bi bili pogoji za vsakega maturanta, ne glede, v kateri šoli in v katerem razredu piše maturo, enaki. Postopki niso prepuščeni posamezni šoli ali nadzornemu učitelju, ampak je vnaprej predpisano, kaj se sme in kaj se ne sme,“ je pojasnil. Tako so med drugim določeni tudi razmiki med klopmi in drugo. Ko gre za prepisovanje, so kazni jasne – takojšen odvzem maturitetne pole in negativna ocena pri predmetu. Če se dijak zgolj samo ozira, pa je možno najprej samo opozorilo.
Zupanc, ki tudi sam še vedno poučuje v srednji šoli, je lahko iz lastne izkušnje povedal, da dijaki zelo različno resno jemljejo tako šolo kot maturo. „Nekateri trepetajo zaradi skrbnosti in bojazni, kaj bo, ker so vestni, drugi pa ker se niso dovolj učili,“ je dejal in povedal, da tisti dijaki, ki točke potrebujejo pri vpisu na želeno fakulteto, „bolj resno vzamejo te stvari“. Še vedno pa zaradi fakultet, „ki si želijo veliko število vpisanih“, obstaja tudi veliko takih dijakov, ki se zaradi točk ne obremenjujejo. Na vprašanje, ali dijaki z maturo upravičijo rek, da je to 'zrelostni izpit', pa je Zupanc povedal, da neke zrelosti gotovo ne kažejo v primeru, ko na šolo po opravljenih maturitetnih preizkusih namesto njih najpogosteje kličejo matere. „Vidimo, da so množično še zelo pod roko staršev.“
V primerjavi z učitelji, ki ocenjujejo teste nacionalnega preverjanja znanja za osnovnošolce in bodo letos prvič za vrednotenje tudi plačani, pri splošni maturi delo opravijo zunanji ocenjevalci. Z njimi ima ministrstvo sklenjene pogodbe. Večina je učiteljev, delo pa je „povsem zelo resno, odgovorno, vse poteka pod šiframi, torej ocenjevalec ne ve za dijaka, ki ga ocenjuje, poteka pa v tem času, ko ima večina teh naših zunanjih sodelavcev v šolah vrh svoje sezone, recimo, ko se v nižjih letnikih še zaključuje pouk, morajo v istem času popoldne, zvečer, ponoči, popravljati še teste“. Kljub temu, zagotavlja, da je delo opravljeno skrbno in vestno.
