Molitev v radijski kapeli
Aprila molimo za stvarstvo, preganjane kristjane in veselje
Svet
Da bi se ljudje naučili spoštovati stvarstvo in ga čuvati kot Božji dar. To je splošni molitveni namen papeža Frančiška za mesec april.
Sveti oče pogosto opozarja na pereče probleme okolja in nas poziva, naj vzamemo resno svojo vlogo skrbnikov in upraviteljev Božjega stvarstva. O tem je spregovoril tudi med homilijo ob začetku svoje petrinske službe, 19. marca 2013, ko je med drugim dejal: »Bodimo 'varuhi' stvarstva, Božjega načrta, zapisanega v naravi, varuhi drugega, okolja; ne dopustimo, da bi znamenja razdejanja in smrti spremljala pot tega našega sveta!« Med splošno avdienco 21. maja 2014 je papež zatrdil: »Stvarstvo je dar, je čudovit dar, ki nam ga je poklonil Bog, da bi zanj skrbeli in ga uporabljali v korist vseh, vedno z velikim spoštovanjem in hvaležnostjo.« Kako pomembno je varovanje stvarstva, pa je papež Frančišek poudaril tudi 31. januarja letos, ko je v avdienco sprejel člane italijanske zveze poljedelcev in kmetovalcev Coldiretti. Povabil jih je, da bi »ponovno našli ljubezen do zemlje kot matere«, iz katere smo prišli in h kateri se moramo stalno vračati. »Varovati zemljo in z njo vzpostaviti zavezo, da bo še naprej lahko vir življenja za vso človeško skupnost, kakor to hoče Bog.« To je nasprotno od izkoriščanja zemlje, kot da ne bi bila povezana z nami, kot da ne bi bila mati. A odnos med človekom in zemljo je vitalen. Zemlja nam daje sadove in na nas tudi vpliva: je zdraviteljica, varuje naše zdravje; zemlja je sestra in mati, ki za nas skrbi in nas ozdravlja, tako je takrat poudaril papež Frančišek.
Ta mesec nas tudi vabi k molitvi po namenu za evangelizacijo, ki se glasi: Da bi preganjani kristjani čutili tolažečo prisotnost vstalega Gospoda in podporo celotne Cerkve. Tudi to je tema, o kateri sveti oče spregovori velikokrat. V skupni izjavi z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. sta novembra lani zapisala: »Številni naši bratje in sestre so preganjani in so bili z nasiljem prisiljeni zapustiti svoje domove. Zdi se celo, da človeško življenje nima nobene vrednosti in da človeška oseba ne velja več nič ter je lahko žrtvovana za kakršenkoli namen. Vse to pa na žalost pri mnogih naleti na ravnodušnost. Sveti Pavel nas opominja: 'Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje, če je en ud v časti, se z njim veselijo vsi udje' (1 Kor 12,26). To je zakonitost krščanskega življenja in v tem smislu lahko rečeva, da obstaja tudi ekumenizem trpljenja. Kakor je bila kri mučencev za Cerkev moč in rodovitnost, tako je lahko skupno prenašanje vsakodnevnega trpljenja učinkovito orodje edinosti. Grozovit položaj kristjanov in vseh tistih, ki trpijo na Bližnjem vzhodu, zahteva, ne samo nenehno molitev, temveč tudi temu primeren odgovor mednarodne skupnosti. Veliki izzivi, ki so pred takšnim današnjim svetom, zahtevajo solidarnost vseh ljudi dobre volje.«
Slovenski namen pa nas aprila vabi k molitvi, da bi iz vere v Kristusovo vstajenje in naše večno življenje črpali evangeljsko veselje, ki nam ga priporoča papež Frančišek. Papež ugotavlja, da se zdi, da imajo nekateri kristjani nekakšen postni čas brez velike noči. Priznava, da veselja ne živimo na isti način v vseh življenjskih stopnjah in okoliščinah, ki so včasih zelo hude. Vedno pa ostane vsaj svetlobni žarek, ki se poraja iz osebne gotovosti, da smo neskončno in nad vse ljubljeni. Zares, te resničnosti se kristjani premalo zavedamo in vendar daje popolnoma zadosten, ne – mnogo več, najpopolnejši temelj za vedro, srečno, izpolnjeno življenje. Živimo v tehnološki družbi, ki je iznašla ogromno priložnosti za užitke, a ji težko uspe poskrbeti za veselje. Medtem pa se zelo ubogi znajo iz srca veseliti svojega življenja. Tudi tisti, ki s poštenim srcem in zavestjo odgovornosti vršijo svoje obveznosti, poznajo pristno veselje. Izvir tega veselja je Božja ljubezen. Srečanje z njegovo ljubeznijo nas popelje onkraj nas samih, do tja, kjer dosežemo svoje najbolj resnično bistvo.
