Pregled domačih dogodkov od petka, 10. aprila, do petka, 17. aprila

Slovenija | 18.04.2015, 18:40 Tanja Dominko

Minuli konec tedna je bila delovna sobota za šolarje in vlado, ki je sprejemala nacionalni reformni program, v začetku delovnega tedna je začela osrednje medijske rubrike zastopati privatizacija, prodaja Pivovarne Laško Heinekenu in razočaranje zaradi šibkega interesa za Telekom Slovenije. V torek se je predsednik države znašel v vlogi moderatorja med dvema vročima stoloma- Novo slovensko zavezo in Zvezo borcev. V četrtek je izbruhnila vest, da so v ljubljanskem kliničnem centru v sredo pozno zvečer sprejeli bolnika, pri katerem obstaja sum okužbe z ebolo. A nič od tega ni pritegnilo toliko pozornosti javnosti kot boksarska tekma Dejana Zavca.

V UKC Ljubljana so v sredo pozno zvečer sprejeli bolnika, pri katerem obstaja sum okužbe z ebolo. Gre za bolnika, ki se je zadrževal v predelih Afrike, kjer je še prisotna ebola, in je po prihodu domov zbolel za vročinsko boleznijo. Izvidi prvih vzorcev so bili negativni, test za dokončno izključitev okužbe z ebolo pa so morali ponoviti v soboto. Rezultat je bil na srečo negativen.

Delovna sobota

Vlada je v soboto dopoldne sprejela drugi osnutek nacionalnega reformnega programa 2015-2016. Glavna cilja programa sta spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje javnofinančne stabilizacije. Tako finančni minister Dušan Mramor kot minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta s pripravo programa zelo zadovoljna. Po seji vlade sta povedala, da je izpopolnjen osnutek v primerjavi s prvim precej izboljšan. Mramor je nato naštel številne ukrepe, ki jih država načrtuje za spodbujanje rasti - od odprave administrativnih ovir, davčne reforme in deregulacije poklicev prek boljšega upravljanja z državnimi naložbami in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna. Vlada mora dokument skupaj skupaj s programom stabilnosti do konca meseca poslati v Bruselj.

V Ljubljani se je v soboto popoldne sestal tudi svet SDS in razpravljal o aktualnih političnih razmerah. Po seji sveta je predsednik SDS Janez Janša med drugim dejal, da so zaskrbljeni nad tem, da se koalicija v glavnem ukvarja sami s seboj, medtem ko ključne težave, s katerimi se srečujejo državljani, ostajajo ob strani. Prepričan je tudi, da sedanja koalicija ne bo zdržala do konca mandata. Obenem je bil kritičen do NSi, ki ni sprejela povabila za oblikovanje vlade v senci. Potez, ki so lani zaostrile odnose med strankama ob tem ni omenjal.

Sprava?

Na povabilo družbenopolitičnega krožka, ki deluje na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, je v torek potekal pogovor z naslovom "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu", vodil pa ga je predsednik države Borut Pahor. Slovenci se moramo spraviti s svojo zgodovino, je dejal predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik. Generalni sekretar zveze druženj borcev Mitja Klavora pa dodal, da je krivice treba popraviti, kolikor je to še mogoče. Sušnik je še dejal, da čas 2. svetovne vojne ni pomenil le boja proti okupatorju, ampak tudi boj za program, ki je del slovenskega naroda postavil pred težko odločitev - braniti sebe, ne glede na to, od kod napad prihaja, ali pa se združiti pod ideologijo in kloniti pod interesi narodnih voditeljev.

Po besedah Klavore ima vsako dogajanje v zgodovini svojo genezo. Kar se je takrat dogajalo, je bila po njegovih besedah posledica okupatorjeve agresije. Ob tem se je Klavora zavzel za popravo krivic - kolikor je to po tolikem času seveda še mogoče.

Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja uporabe simbolov na državnih prireditvah. Sušnik je poudaril, da ga ne moti, če se simbolika rdeče zvezde uporablja na notranjih proslavah ZZB NOB, prizadene pa ga, če je uporabljena denimo na državni proslavi. Zato meni, da bi bilo treba uporabo tovrstnih simbolov do neke mere regulirati.

Predsednik republike je okroglo mizo, v kateri so sodelovali tudi dijaki, sklenil s pozivom, naj ljudje poskušajo živeti z neko mero tolerance. Nekoga moti nekaj, drugega drugo, vendarle pa je Pahor prepričan, da je med nami več tistega, kar nam je skupno.

Med Slovenci ne pride do sprave, ker ta pravzaprav ni v interesu nikogar, je na četrtkovem pogovornem večeru poudaril filozof Rok Svetlič. Pogovor je gostil Forum za dialog med vero in kulturo, osrednji temi pa sta bili odnos do revolucionarnega nasilja in sprava. Razpravljavci so kot pomembno oviro na poti do narodne sprave izpostavili nevednost.

Privatizacija

Privatizacija je bila ena ključnih tem minulega tedna. Telekom Slovenije za zdaj verjetno še ne bo prešel v tuje roke. Zavezujočo ponudbo za nakup je namreč oddala le ena družba, britanski investicijski sklad Cinven. Kako se bo zdaj odločil Slovenski državni holding, ki vodi postopek prodaje večinskega deleža družbe, ni znano. Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je medtem dejal, da morajo biti cilji doseženi, "če ne bodo, ni realno, da se ti posli izpeljejo". V Slovenskem državnem holdingu ocenjujejo, da bi do zaključka prodaje lahko prišli v 14 dneh, ne izključujejo pa možnosti, da bi končno odločitev o prodaji prepustili vladi.

Analitik Alta Investa Sašo Stanovnik je za naš radio spomnil, da smo pri prodaji Telekoma že večkrat odvračali potencialne kupce, in sicer z večkratnimi zamrznitvami prodaje, političnimi nasprotovanji in podobno. „Ko se država odloči, da nekaj proda, se mora potem tega držati, razen če pride do zelo nizkih ponudb.“

Podobno je za naš radio ugotavljal ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki pravi, da je Telekom Slovenije ujetnik različnih interesnih omrežij, ki so prisesana na njegov denarni tok. Zadnji dogodki po njegovih besedah le kažejo, da ta omrežja še vedno obvladujejo državo in so pripravljena storiti vse za ohranitev svojega vpliva v državnih podjetjih. Gre za odraz trenutnega stanja, zato po njegovem tudi smo v tako slabem gospodarskem položaju in zato tudi ne čudi, da se za nakup Telekoma Slovenije ni odločilo več resnih vlagateljev, med njimi Deutsche Telekom.

Kot pravi Lahovnik, je ta zgodba dokaz, kako neučinkovito je državno lastništvo. Politika je državne upravljavce zdaj postavila pred dve slabi izbiri. „Prva je ta, da nadaljujejo postopek z edinim kupcem in poskušajo iztržiti kolikor toliko dobro ceno, kar je z enim kupcem težje, kot bi bilo, če bi jih bilo več. Druga možnost je verjetno še slabša, to je, da ustavijo prodajo in s tem javnosti sporočijo, da so se očitno od samega začetka samo malo šalili, ko so napovedali postopek privatizacije.“

Medtem pa se v Pivovarni Laško veselijo novega lastnika. Predsednik sindikata Andrej Škorja ocenjuje, da je prihod nizozemskega Heinekena najboljša možnost od vseh, ki bi se lahko zgodile. Direktor za razvoj poslovanja v Heinekenu Mark Koster pa je dejal, da bodo v Laško prinesli znanje in družbi pomagali pri nadaljnji rasti na domačem trgu in v regiji. Pivovarn v Laškem in Ljubljani nimajo namena zapirati, ohranili bodo tudi blagovni znamki Zlatorog in Union.

Vlada se je v četrtek seznanila z najnovejšim osnutkom strategije upravljanja državnih naložb s predlogom klasifikacije. Med strateškimi podjetji, ki naj se ne bi prodala, naj bi bila Zavarovalnica Triglav.

Janša pred mediji

Mediji so se spet ukvarjali s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki od marca še ni sprejel pošte specializiranega državnega tožilstva. Na četrtkovi novinarski konferenci je ob tem dejal. "Imam velike dileme, ali sprejeti okuženo pošiljko, ki prihaja iz hiše korupcije".

O navedbah medijev, da naj bi se odkrilo pol milijona evrov premoženja nepojasnjenega izvora, je Janša poudaril, da celotno premoženje njegove družine ni v tem trenutku vredno pol toliko, večina nepremičnin pa je na kredit. Pojasnil je, da je bila v njegovem primeru že izvedena osebna davčna preiskava. S predstavniki davčnih organov se je sešel že nekajkrat, odgovarjal na njihova vprašanja in jim predložil dokazila. Po informacijah STA naj bi Janši vabilo dostavili v pisarno.

Kontroverzni Moore na obisku

V Sloveniji se je mudil ameriški režiser Michael Moore. V sredo se je sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Kot je povedal novinarjem po srečanju, je nad Slovenijo navdušen, za našo državo se zanima že več let in jo je nameraval obiskati že pred začetkom snemanja zadnjih dveh filmov. Že med snemanjem filma o ameriškem zdravstvenem sistemu, ga je namreč zanimal slovenski zdravstveni sistem: "Zanimalo me je, kako je tako majhen narod zmožen skrbeti za svoje prebivalce na način, ki je prijazen in pošten." Podobno navdušen je bil tudi nad izobraževalnim sistemom, saj slovenski študentje niso zadolženi ob koncu študija, kot to velja za ameriške. In zakaj je prišel na obisk? "Prišel sem v Slovenijo, da od vas vzamem nekaj, kar mi kot Američani potrebujemo. In menim, da sem po srečanju z vašim predsednikom uspešno izpolnil to nalogo in se sedaj lahko vrnem v ZDA." Več o svojem novem projektu ni želel razkriti.

Otroški parlament

Ko so v ponedeljek parlamentarne klopi zasedli osnovnošolci in se je razvila razprava o prihodnosti na področju izobraževanja in izbire poklica, je bilo spremljanje dogajanja prav zabavno. Že mladi rod se namreč hitro začne učiti prakse od starejših mačkov parlamentarcev in tako je bilo slišati kar nekaj opozoril, da se čas izteka, da naj preidejo k osnovni temi in podobno. Plenarnega zasedanja se je udeležil tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je mladim pojasnil, kaj demokracija je in kako deluje. V nadaljevanju so mladi predstavili ideje, ki so jih na temo izobraževanja in poklicev prihodnosti dobili v času dela po skupinah.

V razpravi so sodelovali tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Darja Groznik, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, predstavnica ministrstva za delo, nekateri poslanci državnega zbora in drugi.

Krščanska identiteta Evrope

Stična je v torek gostila mednarodni simpozij o vlogi redovnikov pri oblikovanju evropske kulturne identitete na primeru benediktincev, kartuzijanov in cistercijanov. Deset predavateljev iz Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovenije in Španije je skušalo odgovoriti na vprašanji, kako je samostansko življenje benediktincev, kartuzijanov in cistercijanov vplivalo na umetnost in v kakšnem smislu bi slednjo lahko imenovali „evropska umetnost“, če je ta pojem sploh mogoče uporabiti. Ena od zanimivih tem, o katerih je tekel pogovor, je tudi vloga Pravil svetega Benedikta, besedila, ki pravzaprav ni bilo napisano za umetnike, ampak za obrtnike.

Obletnica rušilnega potresa

V torek je minilo 120 let, odkar je Ljubljano prizadel najmočnejši potres v 19. stoletju. Potres z magnitudo 6,1 po evropski potresni lestvici, ki je Ljubljančane predramil 14. aprila leta 1895 nekaj po 23. uri, je po različnih virih terjal med devet in 14 žrtev. Od 1373 stavb, kolikor jih je bilo takrat v Ljubljani, jih je bilo 145 tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti, marsikje pa so v stenah zazijale velike razpoke, da bivanje v teh objektih ni bilo več varno. Zelo hude poškodbe je utrpela deželna bolnišnica, pa tudi številne cerkve, šole, muzeji in ostale javne stavbe.

Mestne oblasti so se takoj lotile dveh projektov, in sicer izgradnje zasilnih bivališč za prebivalce ter ocene škode in obnove mesta. Pomoč prizadetim je prihajala s celotne Avstro-Ogrske, denar za obnovo pa so poslale tudi številne tuje države. Vojska je gradila barake, postavljala šotore, za začasne domove pa so uporabljali celo zeljarske sode. Razdejanje, ki ga je povzročil potres, je močan vtis naredilo tudi na takratnega cesarja Franca Jožefa, ki se je v Ljubljani ustavil 7. maja. Za čimprejšnjo obnovitev mesta pa je daroval tudi zajetno vsoto denarja.

Slovo Ciuhe

V 91. letu starosti je v nedeljo umrl priznani slovenski likovni umetnik in pesnik Jože Ciuha. Leta 1950 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zatem se je specializiral za zidno slikarstvo pri Slavku Pengovu. Med letoma 1974 in 1978 je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Napisal je tudi tri potopisne knjige. Ciuhova dela so v najpomembnejših svetovnih umetnostnih zbirkah, predstavljal pa jih je tudi na skupinskih in več kot 300 samostojnih razstavah. Od pokojnika so se poslovili v četrtek na Plečnikovih Žalah.

Šport:

Slovenski boksar Dejan Zavec je v soboto zvečer v razprodani mariborski dvorani Tabor pred 4500 gledalci osvojil naslov prvaka v super-veltrski kategoriji. Ptujčan je v kategoriji do 69 kg po 12 rundah po točkah premagal Belgijca armenskega rodu Saša Jengoiana. Borba z odličnim Belgijcem armenskega rodu ni bila najlepša, a je bilo na koncu dovolj točk na Zavčevi strani, da si je priboril šampionski pas, ki mu znova odpira vrata med najboljše. Priznal je, da je bil to njegov najtežji dvoboj. Dobil je sedem šivov in kot pravi, je bilo nadaljevanje boja hoja po tankem ledu. Načrte o prihodnosti je po zmagi še zamolčal. Znano je le, da želi že letos še enkrat v ring, najverjetneje jeseni. Kot je dejal, se zelo veliko pogovarjajo o prehodu v ZDA, to je še aktualno, a bo treba za zdaj nekaj mesecev še počakati.