Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko

Bulčeva: Smrtni davek na evropskih cestah nas mora zdramiti

Slovenija

Lani je na cestah v Evropski uniji življenje izgubilo skoraj 25.700 ljudi, kar v povprečju pomeni 70 na dan oziroma 51 na milijon prebivalcev. Statistika kaže, da je bilo lani na cestah v osemindvajseterici 5.700 smrtnih žrtev manj kot leta 2010, to je dobrih 18 odstotkov. A še vedno gre za številko, ki je daleč od zastavljenega cilja. Potem ko smo v letih 2012 in 2013 beležili spodbudnejše podatke - umrlih na cestah v povezavi je bilo za osem odstotkov manj - je bil lani delež v primerjavi z letom prej manjši le za odstotek. Tudi zato je poročilo o smrtnem davku na evropskih cestah, ki ga je na svoji prvi novinarski konferenci na tem položaju predstavila predstavila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, razočaralo.

"To mora zdramiti Evropsko komisijo, članice, lokalne skupnosti in, seveda, udeležence v cestnem prometu: voznike, kolesarje, pešce in potnike," je bila jasna Bulčeva.

Številke se med posameznimi državami precej razlikujejo. Najmanj smrtnih žrtev so zahtevale ceste na Malti, Nizozemskem, Švedskem in v Veliki Britaniji - manj kot 30 na milijon prebivalcev. Največ v Bolgariji, Latviji, Litvi in Romuniji - več kot 90 na milijon prebivalcev. V Sloveniji so ceste lani terjale 52 življenj na milijon prebivalcev, kar je slabše od povprečja v Evropskek unije. Se je pa v Sloveniji število smrtnih žrtev lani v primerjavi s letom prej zmanjšalo za 14 odstotkov, kar jo uvršča med boljše članice. V nekaterih državah se je število sicer celo povečalo, na primer v Latviji in Bolgariji. Tudi ob upoštevanju daljšega obdobja, torej od leta 2010 do lani je naša država z 22-odstotnim zmanjšanjem števila smrtnih žrtev boljša od povprečja v povezave. Tako kot tudi Grčija, Portugalska, Španija, Danska, Hrvaška, Malta, Ciper, Romunija, Italija in Češka.

Statistika o smrtnem davku na evropskih cestah je opomin, da to vprašanje terja stalno pozornost. "Za številkami in statistiko so žalujoči zakonski partnerji, starši, otroci, bratje, sestre, kolegi in prijatelji," še opozarja evropska komisarka za promet.

Cilj Evropske unije je od leta 2010 do leta 2020 razpoloviti število izgubljenih živjenj na cestah. A da ga bo uresničila, tako Bulčeva, bo treba okrepiti prizadevanja. "Želeni cilj bi bil zmanjšati število smrtnih žrtev na nič, a tega verjetno ne bo mogoče nikoli doseči, si je pa treba čim bolj prizadevati za uresničitev zastavljenega cilja za leto 2020, za kar bi bilo treba smrtni davek vsako leto zmanjšati za osem odstotkov." Evropska komisija bo pripravila celovito poročilo o varnosti na evropskih cestah s podrobnejšimi podatki o posameznih članicah in s smernicami za prihodnjih pet let. Objavila ga bo maja. Pripravila bo tudi novo analizo hudih poškodb v cestnem prometu in se jeseni lotila študije za oceno možnega ukrepanja za njihovo zmanjšanje. Konec prihodnjega leta pa komisija načrtuje nove predloge za pravila o izobraževanju in kvalifikacijah za poklicne voznike in za evropski okvir za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture.

V rubriki Evropska unija v živo smo se ob tem spomnili tudi 20. obletnice uveljavitve schengenskega sporazuma. Ob tej priložnosti smo poklicali nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja. Vabljeni k poslušanju!

Slovenija, Evropska Unija
Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik) Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik)

Mateja Sečnik je slovenska kmetica leta 2025

V Zagorju ob Savi je v tem tednu potekala slovesnost Zveze kmetic Slovenije, na kateri so razglasili Slovensko kmetico leta 2025. To je postala Mateja Sečnik z Butajnove nad Horjulom, članica ...

Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela ) Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela )

Od tovarne do oltarja

Ob 70. osebnem jubileju duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija, smo ga povabili k pogovoru v oddaji Naš gost. Ob tej življenjski obletnici smo se ozrli na prehojeno pod od ...

Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv) Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv)

O težavah ljubljanske urgence

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...

Kupujmo manj, a bolj kakovostno. Izmenjujmo si oblačila, popravljajmo jih, predelajmo. (photo: PixaBay) Kupujmo manj, a bolj kakovostno. Izmenjujmo si oblačila, popravljajmo jih, predelajmo. (photo: PixaBay)

Kako sokrivi smo z neodgovornim nakupovanjem?

Hitra moda – nenehno zagotavljanje novih trendovskih oblačil, obutve in drugih izdelkov po zelo nizkih cenah – je povzročila povečanje količine proizvedenih in zavrženih oblačil. Vse to ima močan ...

Avdio player - naslovnica