Pompeji: Trije papeži, štirje obiski
Svet
V pripravi na sobotni apostolski obisk svetega očeta v Pompejih in Neaplju se bomo v prihodnjih dneh zaustavili ob nekaterih tamkajšnjih cerkvenih in zgodovinskih značilnostih. Tokrat s pomočjo sodelavcev Radia Vatikan predstavljamo Pompeje.
Pompeji: Trije papeži, štirje obiski
Papež Frančišek bo tretji Petrov naslednik, ki bo obiskal znano Marijino svetišče v Pompejih. Kljub temu pa bodo prebivalci Pompejev že četrtič sprejeli papeža, saj je sv. Janez Pavel II. tja poromal dvakrat – oktobra 1979 in 2003 – Benedikt XVI. pa oktobra 2008.
Kot je v pismu vernikom zapisal msgr. Tommaso Caputo, nadškof v Pompejih, »bo tamkajšnje Marijino svetišče prihodnjo soboto postalo 'vrata molitve'; vrata, ki bodo odprla tretje potovanje papeža Frančiška v deželo Kampanjo.« Po njegovih besedah sveti oče želi ta kratek obisk doživeti kot romar, ki prihaja, da bi se izročil Mariji.
Nekateri zgodovinski podatki o Pompejih
Prve naselbine na področju današnjih Pompejev segajo v železno dobo oziroma v čas med 9. in 7. stoletjem pred Kristusom, ko so jih ustanovili Oski. Le ti-so bili prvi prebivalci pred-antične Kampanje. Naselili so se v petih vaseh ob južnem pobočju Vezuva. Področje je predstavljalo trgovsko in prometno središče bližnjih krajev. V letu 62 ali 63 po Kristusu je Pompeje prizadel potres, 24. avgusta 79 pa so zaradi vulkanskega izbruha popolnoma izginili. Od cvetočega mesta je ostala le do treh metrov debela plast lave, ki je dobesedno zacementirala prebivalce in uničila mesto. Z odlokom iz leta 1997 so bili Pompeji vpisani na Unescov seznam spomenikov svetovne dediščine.
Sodobni Pompeji
Novi krščanski Pompeji so nastali zahvaljujoč dejavnosti blaženega Bartola Longa, odvetnika in dominikanskega tretjerednika. Kljub mnogim težavam, s katerimi se je moral soočati, je v imenu Device rožnega venca dal zgraditi svetišče ter okrog njega mesto. Le-to je sicer zaživelo 29. marca 1928, leto in pol po njegovi smrti.
Pompejsko svetišče je že od vsega začetka posebej povezano s Svetim sedežem, saj je blaženi Bartolo Longo leta 1894 svetišče podaril papežu Leonu XIII. Poleg tega pa je leta 1906 Vatikanu izročil tudi ustanovo, ki skrbi za karitativno dejavnost. To je razlog, da tudi danes Sveti Sedež imenuje papeškega delegata, ki opravlja službo pompejskega nadškofa.
Slika Device svetega rožnega venca v Pompejih
Podoba blažene Device svetega rožnega venca v Pompejih predstavlja Marijo na prestolu z Jezusom v naročju. Poleg njiju sta sv. Dominik in sv. Katarina Sienska, ki sprejemata vsak svoj rožni venec. Marija ga z levo roko izroča sv. Katarini, medtem ko ga sv. Dominiku z desne strani izroča Jezus. Na sliki zaznamo tri prostore: v zgornjem ponižna a svečana Marijina podoba vabi Cerkev, naj se približa skrivnosti svete Trojice. Spodnji del slike predstavlja Cerkev, skrivnostno telo, družino. Njena glava je Kristus, njena vez Sveti Duh, Mati pa Marija. Stranski del slike, katerega predstavljajo oboki, prinaša svetu in zgodovini evangeljsko oznanilo za izgradnjo dostojnega mesta za človeka. Pot, ki združuje te tri prostore, je rožni venec, ki je položen skoraj kot temelj ob vznožje prestola. Sin in Mati ga izročata kot pot premišljevanja in približevanja Skrivnosti.
Verniki so ob omenjeni podobi lahko prvič molili 13. februarja 1876, ko so jo obnovili in prinesli v novo svetišče. Že prvi dan se je v Neaplju zgodil prvi od mnogih čudežev na Marijino priprošnjo – 12-letna deklica Clorinda Lucarelli je bila takrat ozdravljena epilepsije.
16. oktobra 2002 je na željo papeža Janeza Pavla II. slika priromala do trga Svetega Petra v Rimu, saj je ob njej podpisal Apostolsko pismo Rožni venec Device Marije, s katerim je uvedel pet novih skrivnosti svetlega dela rožnega venca ter napovedal leto rožnega venca.
