Človekoljubne organizacije zaradi sirske krize okrcale VS ZN
Svet
V prihodnjih dneh bodo minila štiri leta od začetka krize v Siriji. Vstaja 15. marca 2011 se je razvila v državljansko vojno, ki ji ni videti konca, prav nasprotno, še poglablja se. V vsem tem času je življenje izgubilo že več kot 220 tisoč ljudi, številni živijo v izredno težkih razmerah. Na to opozarjajo različne človekoljubne organizacije. Unicef ob tem omenja predvsem poguben položaj otrok.
Število prebivalcev Sirije se je v štirih letih državljanske vojne zmanjšalo za 15 odstotkov, pričakovana življenjska starost se je skrajšala za 24 let - s povprečnih 79 na 55 let. Vsak četrti Sirec živi pod mejo revščine. "Seznanjeni smo s trpljenjem ljudi po vsej regiji, seznanjeni smo s trpljenjem prebivalcev Sirije. Garali bomo, da bodo še naprej prejemali pomoč, prav tako si bomo prizadevali, da bo svet vedel zanje in ne bodo ostali pozabljeni," je med obiskom enega od begunskih taborišč v Siriji povedal vodja ene agencij Združenih narodov. 21 človekoljubnih organizacij medtem navaja, da se je povečalo število ljudi, ki živijo v težko dostopnih delih države - z 2,3 milijona je naraslo na 4,8 milijona. Zaradi vse hujših razmer so človekoljubne organizacije ostro kritizirale Varnostni svet Združenih narodov, ker ni uspel uresničiti niti ene od treh resolucij, s katerimi bi mednarodna skupnost povečala pomoč v Siriji.
Zaskrbljujoči so podatki Unicefa. Ta opozarja, da zaradi državljanske vojne pomoč za preživetje potrebuje že 7,6 milijona sirskih otrok. Slaba tretjina od 5,6 milijona otrok, ki so ostali v državi, živi na nevarnih območjih, kjer potekajo spopadi. Približno polovica otrok v Siriji ne hodi v šolo. Poleg ogroženih znotraj države je še skoraj dva milijona sirskih otrok beguncev v Libanonu, Turčiji, Jordaniji in ostalih državah. V Unicefu opozarjajo, da je v nevarnosti, da ostane izgubljena v začaranem krogu nasilja, celotna generacija mladostnikov. Zato pozivajo k dolgoročnim vlaganjem v njihovo izobraževanje.
V Siriji se slabo godi tudi zdravnikom. Vladne sile so odgovorne za smrt 610 zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev v zadnjih štirih letih. Od tega je bilo 139 mučenih in usmrčenih. Zdravniki za človekove pravice v svojem poročilu pišejo tudi o 233 napadih na bolnišnice in ostale zdravstvene ustanove. "57 odstotkov javnih bolnišnic v Siriji obratuje le delno ali pa sploh ne," je sporočila povedala predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije v tej državi.
