Pravniki škofovskih konferenc evropskih držav podprli referendum o zakonski zvezi

Slovenija | 10.03.2015, 09:50

V Bratislavi na Slovaškem so se prejšnji teden srečali pravniki škofovskih konferenc evropskih držav. Glavna vsebinska tema srečanja je bila pravna ureditev ugovora vesti. Slovensko škofovsko konferenco je zastopal pravni svetovalec Andrej Naglič.

V primeru članov Katoliške Cerkve mora biti ugovor vesti urejen kot pravni institut, ki posamezniku daje pravico, da zavrne dolžnost, ki je v nasprotju z glavnimi načeli nauka in morale Cerkve. To ne pomeni pravice do neupoštevanja zakonov države, ampak omogočanje posamezniku, da se skladno s spoštovanjem prava države izogne kompromitiranju svoje vesti. Kot je ugovor vesti v interesu posameznika, je pomemben tudi za pluralno, demokratično in pravno državo. Omogoča namreč, da državljani uživajo človekovo pravico do svobode vesti oziroma veroizpovedi, ki sodi med temeljne vrednote družbe. Učinki ugovora vesti bi se morali raztezati predvsem na področje nedotakljivosti človekovega življenja od spočetja do naravne smrti in s tem povezano zdravstveno dejavnostjo. Njegovi učinki bi se morali raztezati tudi na področje poučevanje spolne morale v javni šoli, sklepanje zakonske zveze kot življenjske skupnosti enega moškega in ene ženske in uresničevanje svobode veroizpovedi v javnem življenju, predvsem z uporabo verskih simbolov.

Ugovor vesti v zdravstvu ne pripada samo zdravnikom, ampak tudi ostalemu strokovnemu osebju (npr. medicinskim sestram, psihologom, socialnim delavcem). Omogočen mora biti predvsem pri umetni prekinitvi nosečnosti, evtanaziji, umetni oploditvi, medicinskem raziskovanju in presaditvi organov. Vendar ugovor vesti ne sme prevladati nad dolžnostjo zdravniškega osebja, da varuje oziroma rešuje človeška življenja. Ob tem se je pomembno zavedati, da zdravstveni posegi, ob katerih naj bi bil ugovor vesti mogoč, običajno niso osrednjega pomena za akutno varovanje oziroma reševanje človeškega življenja.

Ugovor vesti sodi med mednarodno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine. Ta pravni institut neizogibno predvideva zavedanje in priznavanje temeljnih vrednot družbe in posameznika. Pravica do ugovora vesti za posameznika je manj nujna v državah z dobro delujočo pluralno družbeno ureditvijo, ki civilni družbi omogoča dejavno sodelovanje pri upravljanju javnih zadev skladno z načelom subsidiarnosti. To načelo promovira predvsem družbeni nauk Katoliške Cerkve. Splošno osebno svobodo posameznika namreč omejuje predvsem preobsežna socialna država oziroma država blaginje. Ta želi enostransko in arbitrarno regulirati vse pore družbenega življenja. Ob odsotnosti pluralnosti in subsidiarnosti pa je institut ugovora vesti ena redkih ostalih možnosti, ki omogoča vsaj delno zavarovati in okrepiti splošno svobodo posameznika, ki je izhodišče za dostojanstvo človeške osebe.

Tema srečanja je bila tudi varovanje in meje svobode izražanja. Udeleženci srečanja so se med drugim seznanili z nedavno spremembo definicije zakonske zveze v Sloveniji in podprli prizadevanja slovenske civilne družbe, da popolno izenačitev istospolne zveze z raznospolno predloži v odločitev ljudstvu na referendumu.

Vir: Katoliška Cerkev