Okrutni videoposnetki Islamske države propagandni material?

Svet | 09.02.2015, 15:58

Francija počasi okreva po terorističnih napadih islamistov v Parizu v začetku januarja, ki so zahtevali 17 življenj. A oblasti ostajajo pozorne na različne incidente, vrstijo se protiteroristične operacije. Francija je najbolj muslimanska država v Zahodni Evropi, velik delež muslimanskega prebivalstva pa ima tudi Nemčija. Vlada v Berlinu je nedavno sklenila ukrepati proti vse večjemu valu nemških islamistov, ki potujejo na območja spopadov v Sirijo in Irak - ob določenih pogojih se jim obetajo kazni. Vse to je za naš radio komentiral profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Bogomil Ferfila.

Običajni odzivi na krvava dejanja islamistov so odpor, zgražanje in tudi nestrpnost do muslimanov, čeprav po besedah dr. Ferfile nasilja, kakršnemu smo priča v zadnjem času, večina ne podpira. "Upam trditi, da v vsaki državi velika večina vernikov, tudi velika večina muslimanov, želi mirno živeti družinsko življenje, a povsod obstajajo vroče glave, ki gredo v ekscese."

Dr. Ferfila meni, da gre za poseben izziv - tako za politike kot tudi za muslimanske voditelje. Soočiti se morajo z radikalnimi idejami in radikalnimi posamezniki v islamu ter ukrepati. Ob tem je omenil fenomen tujih borcev. Veliko mladih ljudi iz razvitih zahodnih evropskih držav namreč odhaja na bojišča Islamske države. Dr. Ferfila je prepričan, da je mogoče potegniti vzporednico s križarskimi vojnami v srednjem veku. "A tu ne gre le za verska čustva. Nekateri raziskovalci govorijo celo o nekih modnih trendih in glamurju, privlačnosti teh bojišč," je dodal.

Kot je pojasnil, je propagandni stroj Islamske države zelo dobro organiziran. Glavni dejavnik, s katerim vabi v svoje vrste, so različni videoposnetki s krvavo vsebino. "To niso amaterski video posnetki. Obglavljanja talcev in zadnji zažig jordanskega polita je vrhunsko narejen propagandni material, ki pomeni paralelo s tem, kar mladina danes spremlja v računalniških igricah." Da je ubijanje zločin, bi morale mladim sporočati verske ustanove in šole, to bi morali slišati tudi znotraj družine. Čeprav ne gre za lahko nalogo, tako dr. Ferfila, bi morale te ustanove najti ustrezne kanale.