Škof Josip Juraj Strossmayer (1815 -1905)
Slovenija | 04.02.2015, 15:23 Tone Gorjup
V Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu bo nocoj slavnostna akademija ob 200. obletnici rojstva kulturnega delavca, mecena, politika in škofa Josipa Júraja Strossmayerja. Najvplivnejši škof med južnimi Slovani v 19. stoletju se je zavzemal tudi za pravice Slovencev; finačno je podprl ustanovitev Slovenske matice v Ljubljani.
Na Hrvaškem se bo ob 200. obletnici rojstva škofa Josipa Juraja Strossmayerja zvrstilo več prireditev. Nocojšnji akademiji v Narodnem gledališču bo jutri sledilo odprtje razstave v Narodni univerzitetni knjižnici. Z njo želijo organizatorji hrvaško in mednarodno javnost spomniti na pobudnika in ustanovitelja številnih kulturno-prosvetnih in znanstvnih ustanov v novejši hrvaški zgodovini. Škofa Strossmayerja se bodo spomnili tudi v drugih krajih po državi. Med drugim bo o njegovem liku učitelja, duhovnega pastirja, mecena in dobrotnika jutri v Mestnem muzeju v Varaždinu spregovoril upokojeni nadškof Marin Srakić; tudi tam pripravljajo razstavo. Osrednja slovesnost, ki jo pripravlja Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, katere ustanovitelj je škof Strossmayer, bo v mesecu juniju. Na pariški Sorboni pa bo novembra znanstveni simpozij o njem.
Josip Júraj Strossmayer se je rodil 4. februarja 1815 v Osijeku. Filozofijo, teologijo in pravo je študiral v Budimpešti in na Dunaju. Leta 1850 ga je papež potrdil za bosansko-sremskega škofa. V Djakovu je sezidal katedralo in ustanavljal šole. Finančno je podpiral vzgojne, kulturne, znanstvene in cerkvene ustanove. V Zagrebu je ustanovil Jugoslovansko Akademijo znanosti in umetnosti, danes Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Bil je prvi hrvaški narodno prebujen škof. Zavzemal se je za združitev hrvaških pokrajin in za povezovanje vseh južnih Slovanov. Na prvem vatikanskem koncilu ni podprl dogme o papeževi nezmotljivosti, obenem je zagovarjal večje pravice škofov v odnosu do papeža.
Škof Strossmayer se je kot politik in cerkveni dostojanstvenik zavzemal tudi za narodne pravice Slovencev. Finančno je podprl ustanovitev Slovenske Matice v Ljubljani. Redno je prihajal na počitnice v Rogaško Slatino. Ob njegovi smrti so slovenski časopisi pisali, da je bil poleg Antona Martina Slomška, najbolj popularen škof na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana se mu je oddolžila z ulico, ki se imenuje po njem.
Vir: IKA
