Pregled domačih dogodkov od petka, 20. februarja, do petka 27. februarja

Slovenija | 27.02.2015, 15:45 Tanja Dominko

V tem tednu so se končale tudi počitnice za šolarje gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije ter Kočevja. Medtem ko so otroci uživali bodisi doma bodisi na smučiščih ali morda v kakšnih toplicah, pa se je del odrasle populacije gotovo ukvarjal z resnejšimi temami. V tem tednu je najbolj odmevala odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi s KPK in prvakom SDS, poleg tega nas je razveselila novica iz Bruslja, da slovenska makroekonomska neravnovesja niso več presežna, končno smo izvedeli, kakšen je podatek o našem lanskem BDP-ju, civilna družba pa je okrepila prizadevanja v podporo družini in proti novemu zakonu o zakonski zvezi in družinskih prejemkih.

Vrhovno sodišče in KPK

Vrhovno sodišče je v četrtek odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju prvaka SDS Janeza Janše, ki je pred dvema letoma botrovalo padcu njegove vlade. Ugotovilo je, da je KPK z objavo zaključnega poročila posegel v tožnikove ustavne pravice, saj Janši osnutka poročila prej ni poslal v izjasnitev; s tem je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Janša je v prvem odzivu dejal, da so posledice nepopravljive. Sem je prištel zrušenje vlade in ustavitev reform, politično nestabilnost in dražje zadolževanje, odložitev in podražitev sanacije bank, pridobivanje časa za zakrivanje odgovornosti za stomilijonske kraje iz slovenskih bank, zaustavitev privatizacijskih procesov ter ohranitev monopolov za vladanje iz ozadij.

Čeprav je sodišče poročilo odpravilo, je Janša nad ravnanjem sodišč v tem primeru razočaran. „Vse institucije, ki so obravnavale naše pritožbe, so dejale, da je treba zadevo obravnavati absolutno prednostno. Ta absolutna prednostna obravnava pa je trajala več kot dve leti, v tem času so nastale nepopravljive posledice.“

Janša pričakuje odstop nekdanjega predsednika protikorupcijske komisije, sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. V SDS so nato dan pozneje prišli na idejo o interpelaciji zoper njega. Poslanec SDS Andrej Šircelj namreč pravi, da je treba prevzeti odgovornost za napačne odločitve.

Predsednik DZ Milan Brglez pa je ocenil, da bi bila takšna interpelacija glede na vsebino sodbe in glede na to, da se z interpelacijo ocenjuje delo posameznega ministra, najverjetneje zloraba. Premier Miro Cerar bo s Klemenčičem govoril predvidoma v ponedeljek.

Dodamo naj, da se bodo v prihodnjih dneh sestali tudi člani senata Komisije za preprečevanje korupcije in pretehtali, ali ponoviti nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika SDS Janeza Janše. Kdo bo torej imel zadnjo besedo?

Ustavno sodišče in Črnkovič in Krkovič

Ustavno sodišče je v torek zavrnilo predlog direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria. Tako ostajata na prestajanju 22-mesečne zaporne kazni na Dobu. So pa ustavni sodniki njuni pritožbi na sodbo sprejeli v obravnavo. Na odločitev sodišča se je že odzval Črnkovič, ki je dejal, da je razočaran tudi zaradi razdeljenosti sodnikov. Za zavrnitev zadržanja kazni jih je glasovalo pet, trije proti.

„Iz tega se že točno vidi, kakšna je razdelitev sodnikov, ki so spet politično razdeljeni. Daleč od tega, da so tisti, ki poiščejo ločeno mnenje, politično odločali. Oni bodo argumentirali, zakaj so se tako odločili. Pa naj se, prosim, še tistih pet odloči in argumentira, zakaj so se pa drugače odločili.“

Kot je znano, je bil v zadevi Patria na zaporno kazen obsojen tudi predsednik SDS Janez Janša, čigar predlogu za zadržanje izvrševanja sodbe je ustavno sodišče decembra ugodilo, tako da je sedaj na prostosti. Na ustavnem sodišču so ob tem zapisali, da so v primeru Janeza Janše kot posebno okoliščino, ki je odločujoče vplivala na presojo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, šteli njegov poslanski mandat. Kot je povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, naj bi sodniki o vseh treh zadevah dokončno odločili do konca aprila, pri čemer jih bodo obravnavali skupaj.

Pravniki so se na odločitev ustavnega sodišča, da zavrne predlog Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria, odzvali z nekaj kritikami. Matevž Krivic meni, da bi ju morali izpustiti na prostost, Ivan Kristan je kritiziral nedoslednost ustavnega sodišča, Lovro Šturm pa je prepričan v končno oprostilno odločitev. Tako on kot Kristan sta ocenila, da bi glede na dejstvo, da ustavno sodišče v obravnavo sprejme le malo število pritožb, lahko v teh primerih vedno zadržali izvrševanja kazni, a da bi se to moralo urediti zakonsko.

Še to: v finskem kraju Turku pa se je začel prizivni proces v zvezi s prodajo oklepnikov finskega orožarskega podjetja Patria Sloveniji, v katerem so visoki uslužbenci tega podjetja obtoženi podkupovanja slovenskih uradnikov.

Ni presežnih makroekonomskih neravnovesij

Zdaj pa k bolj veselim temam: Evropska komisija je v poglobljeni analizi za našo državo ocenila, da makroekonomska neravnovesja niso več presežna in da je dosežen pomemben napredek. Komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici je obrat ocenil za zelo dobro novico.

Podobno zadovoljni so bili tudi na finančnem ministrstvu, premier Miro Cerar pa ugotovitev vidi kot potrditev dosedanjega dela aktualne vlade.

Vlada bo nadaljevala s strukturnimi ukrepi, ker si želi, da bi ta napredek kmalu izdatneje občutili tudi državljani, je še dodal premier po četrtkovi seji vlade.

Lani dvig BDP

V petek smo tudi izvedeli, kako uspešno smo gospodarili v lanskem letu. Slovenija je lani po prvih ocenah statističnega urada realno zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast. V zadnjem lanskem četrtletju se je bruto domači proizvod v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 zvišal za 2,4 odstotka. Glavni generator gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast, in to v vsakem četrtletju bolj. Se je pa v zadnjem četrtletju upočasnilo domače povpraševanje.

Drugi tir v Bruselj

Slovenija je tik pred zdajci oddala vlogo za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope za tri železniške projekte, med drugim za drugi tir Koper-Divača. Kot je dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, se bo Slovenija za sredstva potegovala na odprtem razpisu. Poleg evropskih bo projekt financiran še z javno-zasebnim partnerstvom, vendar konkretnejših podatkov o tem ni navedla. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pravi, da bo po prijavi drugega tira na evropski razpis najprej treba preučiti možne modele javno-zasebnega partnerstva in preveriti interes, nato pa bo sledil razpis za izbor zasebnega partnerja. Za zdaj tako še ni znano, v kakšnem deležu bo lahko k izvedbi projekta prispeval zasebni kapital.

Številni menijo, da zasebnega investitorja za 27 kilometrov dolgo progo med Koprom in Divačo sploh ne bo mogoče najti. Med drugim so na to nedavno opozorili tudi gospodarstveniki, ki so poudarili, da se tovrstna investicija, ocenjena na 1,35 milijarde evrov, zasebnikom ne izplača, saj se jim ne povrne v želenem času. Minister se strinja, da zasebni interes, ki bi ga zanimala le gradnja železniške infrastrukture, ni zelo verjeten, a poudarja, da vlada ne išče zgolj vlagatelja, ampak partnerja, ki bi videl priložnosti v razvoju Luke Koper in tovornega prometa Slovenskih železnic.

SDH razdvaja koalicijo

Vlado pa je ta teden razdvajal predlog imen novih nadzornikov v Slovenskem državnem holdingu. Finančni minister Dušan Mramor je v sredo koalicijskim strankam predstavil seznam imen, ki ga je oblikovala strokovna komisija, poudaril je, da postopek izbire ni končan, a sta bili koalicijski partnerici kljub temu razburjeni. Kot pravi vodja poslanske skupine SDMatjaž Han, se je težko pogovarjati o tem, ko dobijo na izbiro le možnosti vzemi ali pusti.

Uroš Prikl iz Desusa pa je bil oster tudi do medijev, ki da so z objavo imen prehitevala.

Pred četrtkovo sejo vlade se je koalicija znova sestala in za zdaj je znano le, da bo odločitev, ki jo bo sprejel navsezadnje državni zbor, predvsem politična. Ne prvič ne zadnjič.

Bančni sumljivi posli

Razburjajo pa tudi banke. Odkar se je pojavil sum o kaznivih dejanjih, je v strankah završalo.Odbora za pravosodje ter za notranje zadeve sta na zahtevo SDS razpravljala o aktivnostih v zvezi s preiskovanjem sumov kaznivih dejanj na bančnem področju. Postopki po mnenju največje opozicijske stranke trajajo predolgo, poslanci pa so med drugim podprli predlog SDS, da vrhovno državno tožilstvo podrobneje poroča o tej problematiki. Predstavniki organov pregona, ki se ukvarjajo s preiskavo bank, so poudarili, da je obravnava bančne kriminalitete prioriteta, tožilec Jože Kozina pa je dejal, da se je "seme bančne kriminalitete sejalo prav v državnem zboru". Na to temo je sklicana tudi izredna seja državnega zbora, NSi je namreč pod predlog za sklic zbrala podpise vseh poslanskih skupin.

Medtem pa je vlada v četrtek po vnovičnem nastopu guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca o ukrepih za sanacijo bančnega sistema ocenila, da še naprej zaupa v Banko Slovenije. Jazbec je po pojasnilih premierja Mira Cerarja zagotovil ter z argumenti in materialnimi dokazi podkrepil, da v času njegovega mandata on in širše vodstvo nadzornika bančnega sistema nista ravnala nezakonito ter na način, ki bi bistveno odstopalo od standardov na tem področju.

Zakon o družinski zvezi

V tem tednu je vse glasneje slišati nasprotovanje novemu zakonu o zakonski zvezi in družinskih prejemkih, o katerem bo državni zbor razpravljal na redni seji prihodnji teden. S posebno izjavo so se oglasili v Društvu katoliških pedagogov Slovenije. Načrtovanim in predlaganim spremembam zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih nasprotujejo. Njihovo vsakodnevno delo z otroki jih namreč potrjuje v prepričanju, da je za zdrav, miren in uspešen otrokov razvoj nujna mirna in ustaljena družina. Družba, v kateri živimo, v družine vnaša veliko nemira, kar se odraža na otrocih in mladostnikih kot nesposobnost koncentracije in zbranega dela. Pri mladih iz drugače urejenih ali neurejenih družin je teh pojavov še več. Če želimo kot družba izobraževati in vzgajati mlade v zdrave, kritične in svobodno misleče osebnosti, jim moramo to omogočiti najprej v osnovni celici – družini, so še zapisali v Društvu katoliških pedagogov. O družini in njeni prihodnosti v teh razburkanih časih je beseda tekla tudi na katehetskem simpoziju v Kančevcih. Škof Peter Štumpf je tako spregovoril o eksperimentiranju z družino v zgodovini, vendar dodal, da si tedaj niso drznili zamenjati vlog.

Na Radiu Ognjišče pa smo se v tem tednu odločili za molitveno devetdnevnico v podporo družini.

V soboto dopoldne je na Brezjah potekalo romanje alkoholikov in vseh, ki trpijo zaradi alkohola in drugih odvisnosti. Romarsko središče Marije Pomagaj se je tako pridružilo akciji Slovenske Karitas 40 dni brez alkohola. V letošnjem letu nosi ta naslov „Moje in tvoje dostojanstvo?“ Slovesno somaševanje je na Brezjah vodil celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je v pridigi med drugim spomnil na tegobe s katerimi se srečujejo vsi, ki trpijo zaradi alkohola.

Več turistov

Pred športom pa še nekaj statistike. V Sloveniji je bilo lani zabeleženih 3,43 milijona prihodov turistov, ki so ustvarili 9,34 milijona prenočitev. Število prihodov turistov se je v medletni primerjavi povečalo za štiri odstotke, medtem ko je bilo število prenočitev primerljivo z letom 2013.

Šport

Po športni plati pa žal ne moremo govoriti o sila uspešnem tednu. Zlata lisica je prinesla veliko razočaranje, saj je favoritinja za kolajne Tina Maze na obeh tekmah odstopila, kolajna pa se je za las izmuznila tudi Petru Prevcu v smučarskih skokih na veliki skakalnici v Falunu. Zgrešil jo je za 1,1 točke. Novi svetovni prvak v smučarskih skokih je tako postal Nemec Severin Freund.

Za več veselja na obrazih navijačev pa je v nedeljo poskrbel svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar. Po nekaj slabših tekmah se je namreč v nemškem Tegernseeju vrnil med najboljše. Zasedel je drugo mesto, premagal ga je le vodilni v svetovnem pokalu in olimpijski prvak Francoz Jean Frederic Chapuis. Za Mariborčana so to v svetovnem pokalu sedme stopničke, a prve po več kot dveh letih.