Pregled domačih dogodkov od 6. do 13. februarja 2015

Slovenija | 14.02.2015, 14:30

Ulice in trgi številnih slovenskih mest so ta konec tedna polni pustnih mask, po vsej državi se namreč vrstijo tradicionalni karnevali, povorke in plesi. Tradicionalno je tudi dobrodelno pustno rajanje Radia Ognjišče. Potem ko smo se zadnjih nekaj let ozirali na potrebe v Sloveniji, so sredstva, zbrana na tokratni Pustni Sobotni iskrici, namenjena gradnji šole na Madagaskarju. Naši srednješolski, višješolski in visokošolski zavodi so medtem odprli vrata znanja željni mladini - prihodnji dijaki in študentje so se na informativnih dnevih seznanjali z možnostmi nadaljnjega izobraževanja. Na Banko Slovenije so se v preteklem tednu zgrnili očitki, da je pri sanaciji bank manipulirala s podatki. A to zanika. Z velikimi pričakovanji spremljamo nastope naše alpske smučarke Tine Maze na svetovnem prvenstvu v ZDA - za zdaj ima v rokah tri medalje, od tega dve najžlahtnejšega leska. Naša krajevna Cerkev pa ima še en razlog za veselje - ljubljanska nadškofija je dobila novega pomožnega škofa. Papež Frančišek je to službo zaupal ravnatelju bogoslovnega semenišča msgr. Franciju Šuštarju.

Cerkev med nami

Veselo novico o imenovanju msgr. Francija Šuštarja za pomožnega škofa v ljubljanski nadškofiji je posredoval apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz, javnost je zanjo izvedela preteklo soboto opoldne, ko je bila na nadškofijskem ordinariatu v prestolnici novinarska konferenca. Poleg generalnega tajnika Slovenske škofovske konference Tadeja Strehovca, ki je prebral dekret o imenovanju, in ljubljanskega ordinarija Stanislava Zoreta, je bil tam tudi novoimenovani škof. Msgr. Šuštar je novico sprejel v zadregi, a vesel in hvaležen Bogu in papežu za zaupanje. "Kot že tolikokrat, se moram tudi zdaj posebej zazreti v Jezusa Kristusa in verovati. Verovati v Njegovo previdnost, Njegovo bližino, Njegovo voljo. Verovati v Njegovo besedo, ki je živa in učinkovita in spreminja človeka." Msgr. Šuštar imenovanje za pomožnega škofa v ljubljanski nadškofiji razume kot izziv za vero, zaupanje, ponižnost in ljubezen. "Zato se želim zahvaljevati in se tudi priporočati za molitev in vsestransko pomoč." Msgr. Šuštar bo škofovsko posvečenje prejel 15. marca, na četrto postno nedeljo, ob 15. uri v ljubljanski stolnici.

Novega pomožnega škofa se je razveselil nadškof Zore. Skupaj sta bila posvečena v duhovnika 29. junija 1985 v ljubljanski stolnici, obenem sta oba doma v kamniški dekaniji. "Imaš veliko izkušenj v nadškofiji. Naš novoimenovani škof je bil kaplan, župnik, rektor bogoslovnega semenišča, arhidiakon, če omenimo samo glavne naloge, ki jih je opravljal v tej Cerkvi. Bilo je še veliko drugih. To pomeni, da dobropozna krajevno Cerkev, da pozna duhovnike v tej krajevni Cerkvi, saj jih je veliko spremljal skozi čas študija v bogoslovnem semenišču. Zato, dragi Franci, ti čestitam in se veselim s tabo. Hkrati se zahvaljujem papežu Frančišku in tebi. Papežu Frančišku za imenovanje, tebi za to, ker si to imenovanje sprejel. S svoje strani ob čestistkah obljubljam bratsko bližino, oporo, pomoč, vse, kar je potrebno, da bomo kot občestvo pastirjev skrbeli za občestvo Božjega ljudstva." Tudi predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, ki je bil dobrih pet let pomožni škof in leto in pol apostolski administrator ljubljanske nadškofije, je vesel imenovanja. "Pomeni novo moč v največji slovenski škofiji, nadškofiji Ljubljana, in tudi v Slovenski škofovski konferenci. Kot dolgoletni rektor bogoslovnega semenišča in arhidiakon dobro pozna večino predvsem mlajših ljubljanskih duhovnikov. S tem bo lahko v veliko oporo novemu nadškofu, nenazadnje tudi v Slovenski škofovski konferenci. Poznam ga dobro, saj že veliko let sodelujeva, ko v semenišču obiskujem svoje bogoslovce. Občudoval sem njegovo očetovsko držo v službi predstojnika semenišča. Je predan Cerkvi, izobražen, razgledan, duhoven in spoštovan med duhovniki. Naj ga Gospod podpira, da bo vedno doživljal, kot sam želi in je to izrazil tudi v svojem škofovskem geslu, da je Gospod blizu. Naj s svojimi talenti služi ljubljanski nadškofiji in vsej Cerkvi v Sloveniji." Ljubljanska nadškofija ima zdaj spet dva pomožna škofa - to službo že opravlja Anton Jamnik.

11. februarja, na god Lurške Matere Božje, smo v Katoliški Cerkvi obhajali svetovni dan bolnikov. V Sloveniji se ta dan tradicionalno zberejo bolniki, njihovi domači, spremljevalci in tudi ostali verniki. Letos je romarsko mašo ob tem dnevu daroval stiški opat Janez Novak. V pridigi je zbranim zaželel, da bi začutili, kako nas Jezusova mati jemlje v naročje. Tako nas tolaži ter navdaja z upanjem in veseljem. Praznične svete maše so bile tudi v nekaterih bolnišničnih kapelah, domovih za ostarele in številnih cerkvah po državi.

V Cerkvi v Sloveniji so duhovniki preteklo nedeljo pri svetih mašah brali prvi del pastirskega pisma za postni čas. Škofje v tovrstni spodbudi že leta predlagajo vernikom, za kaj in kako naj izkoristijo čas priprave na največji krščanski praznik, veliko noč. Lani so nas opozorili na skrb za revne in pomoči potrebne, letošnje pastirsko pismo pa je namenjeno vlogi laikov v Cerkvi. Prvi del pisma je govoril o dostojanstvu laikov ter njihovem poslanstvu v družini in družbi.

Politika in gospodarstvo

Banka Slovenije se je znašla pod plazom očitkov, da naj bi pri ocenjevanju kapitalske ustreznosti bank ob pripravi izrednih ukrepov za njihovo sanacijo decembra 2013 manipulirala s podatki. To naj bi privedlo do neupravičene razlastitve malih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je vse očitke zavrnil, na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ je menil še, da je motiv tega, kar v zadnjih dneh navajajo mediji, lahko preprečitev ali ustavitev privatizacije bank. To je po njegovem za državo lahko zelo slabo. Vlada bo po besedah premierja Mira Cerarja pristojne pozvala k preiskavi, se je pa že podrobno seznanila s postopki pri sanaciji bančnega sistema. Finančni minister Dušan Mramor in državna sekretarka Mateja Vraničar sta zagotovila, da so bili transparentni in zakoniti. Vladi bo v kratkem poročal tudi Jazbec. A dvomi med poslanci se niso polegli. N.Si je na primer pozvala k podpisu zahteve za izredno sejo na to temo, SDS bo med drugim predlagala ustanovitev preiskovalne komisije. Oboje želi tudi omenjena parlamentarna komisija, od vlade obenem zahteva spremembe zakonodaje v smeri večje odgovornosti bankirjev.

V minulem tednu je bil v ospredju razprav tudi projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper. Najprej se mu je posvetil vrh koalicije, premier je po sestanku zagotovil, da bo vlada storila vse, da ga bo pravočasno, to je do 26. februarja, prijavila na razpis za evropska sredstva. Cerar se zanaša na javno-zasebno partnerstvo, saj za financiranje s proračunskimi sredstvi po njegovih besedah ni možnosti. Njegove navedbe je nato na seji pristojnega parlamentarnega odbora še potrdil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Kako vladno odločitev sprejema nekdanji minister za promet Marko Pavliha? "Malce metaforično bi lahko rekel, da je Luka Koper čilo in zdravo srce opešanega slovenskega gospodarstva, ki za nemoteno delovanje potrebuje zdrave in pretočne arterije, torej odvodnice, kakor tudi vene, dovodnice. Ena sama žila, torej en tir, ne zadstuje, zato njena preobremenjenost napoveduje skorajšnji infarkt, pri čemer bi rešilni odvod do Trsta pomenil skrajni izhod za pristanišče in hkrati fiasko za naše gospodarstvo, saj bi nas tovor preprosto obšel. Zato mi ni jasno, zakaj ta agonija Sizifovega snovanja nesrečnega drugega tira traja že najmanj 20 let. Pozdravljam odločitev koalicije in vlade, ki naj bo hkrati tudi pritisk na zelo skeptičnega ministra za infrastrukturo o tem projektu." Dvomijo pa gospodarstveniki - prepričani so, da vlada zasebnega vlagatelja, ki bi se odločil za gradnjo 27 kilometrov železniške proge, ne bo našla.

Na različnih dogodkih, kjer so bila v ospredju vprašanja prihodnosti slovenskega gospodarstva, so odmevala stališča, povezana s prodajo državnega premoženja. Minuli konec tedna so jih v Ljubljani izrekali tako nasprotniki kot zagovorniki privatizacije. Medtem ko so prvi na protestnem shodu poudarjali, da jo je treba preprečiti, so drugi na okrogli mizi opozarjali na njeno nujnost. Na tem srečanju so svoje izkušnje predstavili predvsem podjetniki, strinjali so se, da državno lastništvo zavira gospodarsko rast in razvoj Slovenije.

Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je v minulih dneh po daljši razpravi podprl predlog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je v parlamentarni postopek vložila stranka ZL. Predlog registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. "V SDS na podlagi 46. člena Poslovnika DZ predlagamo, da se za pridobitev informacij za nadaljnjo obravnavo tega zakona oziroma sprememb zakona opravi najprej pred samo obravnavo na odboru, tudi javna predstavitev, da se opravi javna razprava in se potem zadeva nadaljuje," je predlagala poslanka SDS Jelka Godec in to utemeljila z zavrnitvijo družinskega zakonika na referendumu leta 2012. Vladna večina tega predloga ni podprla. V razpravi so mnenja poleg poslancev predstavili še nekateri zagovorniki in nasprotniki družinskega zakonika. "V imenu otrok, za katerih pravice tukaj gre, vas prosim, da glasujete proti temu zakonu, da pustite vladi prostor, da v okviru predloga zakona o partnerski skupnosti, ki je tam v pripravi, izvede vsa potrebna usklajevanja, da lahko najdemo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse strani. Se pravi, da bodo v resnici reševale probleme vsakdanjega življenja istospolnih partnerskih skupnostni in hkrati ne bodo povzročale, da bi se vsi ostali počutili prikrajšani in ogroženi na podlagi zakonodaje, ki bo sprejeta, in bomo lahko normalno sobivali, ne pa da se kar naprej nekaj obtožujemo," je dejal predstavnik Družinske pobude Tomaž Merše. Že pred sejo je na posebni novinarski konferenci spregovorila poslanka N.Si Iva Dimic, kot je poudarila, ta predlog novele razvrednosti zakonsko zvezo, ker popolnoma ignorira njeno naravno in biološko usmerjenost v novo življenje. "Kot krščanski demokrati izhajamo iz tega, da so za nas najpomembnejše otrokove koristi. O tem nismo nikoli in tudi ne nameravamo barantati! Otroci imajo pravico do očeta in matere. Skrbi pa nas, ker številne mednarodne raziskave ugotavljajo, da so otrokove koristi v istospolnih skupnostih pogosto na preizkušnji in da istospolne partnerske skupnosti ne omogočajo varnega okolja za otroke." Proti spremembam družinskega zakonika so tudi v Komisiji pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Poslance so pozvali, naj jih zavrnejo. "V komisiji odločno nasprotujemo tistim predlaganim spremembam družinske zakonodaje, ki bi pojmovanje in vrednotenje zakonskega in družinskega življenja izpostavile novim pretresom in ga še nadalje razvrednotile, posvojene otroke pa izpostavile nepredvidenim in nepopravljivim posledicam. To je bilo tudi mnenje skupne izjave največjih verskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo 22. marca 2012 podpisali tako predstavniki Katoliške Cerkve, kot tudi Pravoslavne Cerkve in Islamske skupnosti. V sami komisiji menimo, da bo redefinicija zakonske zveze odprla vrata novim oblikam diskriminacije, omejevanju verske svobode in omejevanju svobode izražanja večine državljanov, kot tudi simbolnemu razvrednotenju zakonske zveze, materinstva in očetovstva," je poudaril pater Strehovec.

Kultura in družba

Srednje šole in fakultete je ob koncu tedna preplavila množica prihodnjih dijakov in študentov. Na informativnih dneh so iskali različne informacije učnih programih in študijskih smereh. Poleg tega so se seznanili s potekom šolanja in študija, da bi se lažje odločili, katero pot ubrati in kateri poklic izbrati. "Šola in vzdušje na njej ter prijatelji, ki jih tam dobiš, vplivajo nate in na smer, v katero boš rasel," je opozoril vršilec dolžnosti direktorja Zavoda svetega Stanislava Gregor Celestina.

Obeta se nam nov praznik, Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je za obravnavo na seji parlamenta pripravil predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki bi 25. oktober določil kot dan suverenosti, ki pa ne bi bil dela prost dan.

8. februarja pa smo s številnimi večjimi in manjšimi prireditvami po državi zaznamovali slovenski kulturni praznik, posvečen spominu na Franceta Prešerna. Osrednja slovesnost je bila v pesnikovi rojstni Vrbi. Izzvenela je tudi kot priložnost za razmislek o kulturi pri formiranju naroda, njenem današnjem pomenu in trenutnem položaju ustvarjalcev. V Ljubljani je praznik, posvečen kulturi, zaznamoval tradicionalni recital Prešernove poezije. Slovesno je bilo tudi v Kranju, kjer so pripravili Prešernov sejem. Na kulturni praznik so spomnili tudi nekateri duhovniki pri nedeljskih mašah, ponekod so zapeli celo slovensko himno, vsem znano kitico Prešernove Zdravljice. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani državna proslava. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta letos dobila pesnik, publicist in urednik Andrej Brvar ter pionir slovenskega stripa Miki Muster. Nagrade Prešernovega sklada so prejeli sodobna plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek, slikar Marko Jakše, jazzist Jure Pukl, prevajalec Marjan Strojan, igralka Pia Zemljič in skladatelj Vito Žuraj.

Slovenski kulturni praznik so zaznamovali tudi rojaki v zamejstvu in po svetu. V Trstu je nagrado za življenjsko delo na kulturnem področju prejel slovenski duhovnik v Škednju, msgr. Dušan Jakomin. Le nekaj dni za tem je iz Trsta prišla vest, da je sklenil svojo zemeljsko pot. Star je bil 90 let.

Šport

Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v ZDA je že dvakrat donela slovenska himna, obakrat v čast naši šampionki Tini Maze. Po zmagi na specialnem smuku je namreč v Beaver Creeku slavila tudi v alpski kombinaciji. Ni podlegla pritiskom pričakovanj, a ko sta bili obe vožnji za njo, smukaška in slalomska, je priznala, da ni bilo lahko. Njen uspeh v alpski kombinaciji so dopolnile Ilka Štuhec s sedmim mestom, Ana Bucik, ki je bila v tej disciplini enajsta, in Vanja Brodnik, ki je končala na dvanajstem mestu. Poleg dveh naslovov je Mazejeva na tokratnem svetovnem prvenstvu osvojila še srebro v superveleslalomu, v veleslalomu je bila peta.

Prejšnji konec tedna je navduševal tudi naš biatlonec Jakov Fak. V Novem mestu na Češkem je najprej zmagal na sprinterski tekmi svetovnega pokala, nato je prvi končal tudi zasledovalno preizkušnjo.

Slovenski smučarski skakalec Peter Prevc je postavil nov slovenski rekord v smučarskih poletih. Na kvalifikacijah pred tekmo svetovnega pokala na Norveškem je pristal pri 245,5 metra.

Prevc je tudi eden od dopitnikov Bloudkovih nagrad za lani. Poleg njega sta nagrajena še deskar na snegu Žan Košir ter nekdanji športnik, športni delavec, novinar in publicist Miklavž Sever. Košir je nagrado dobil za prvi slovenski deskarski olimpijski kolajni, Prevc prav tako za olimpijska odličja v Sočiju, Sever je dobil nagrado za življenjsko delo.