Vilma Siter
Naša gostja Vilma Siter
Blaž Lesnik
Naša gostja je bila Vilma Siter, soustanoviteljica Društva Družina in življenje. Spregovorila je o svojem življenju, odločitvi za to, da pusti gotovost zdravniške službe in se poda na negotovo pot družinske pastorale na Slovenskem. In seveda tudi o preizkušnji, ki je doletela njihovo družino, ko je zbolel tretji sin Tobija.
Vilma in Dani Siter – tako se ponavadi glasi zaključek vabila na kakšen seminar ali dogodek, ki ga organizira Društvo Družina in življenje. Tokrat smo pred mikrofon kot našo gostjo povabili samo gospo Vilmo. Na njen rojstni dan. Že takoj na začetku je priznala, da moža Danija že pogreša, a se je vseeno odlično znašla in se izkazala kot iskrena in prijetna sogovornica z veliko kilometrine.
Vilma je mati štirim odraslim otrokom in ima deset vnukov. Kot specialistka splošne medicine je dvajset let delala v splošni ambulanti. V letu 2000 pa je svoje moči in izkušnje (skupaj z možem) usmerila v delo z zakonci in družinami. Na vprašanje, kako težka je bila odločitev, da pusti svojo zdravniško službo, odgovarja: „Težka. Pa vendarle nekako vodena. Večkrat so me ljudje spraševali, ali sem res tako pogumna, da sem si to upala. Pa sem jim odgovarjala, da po naravi nisem pogumna.. Danes verjamem, da me je pri tej odločitvi vodil Gospod.“
Kmalu po tem, ko sta v sodelovanju z mednarodno organizacijo Family Life v Sloveniji ustanovila Društvo Družina in Življenje (DiŽ), se je njuna družina znašla pred preizkušnjo bolezni tretjega sina, Tobija. „Tega se spominjam v potankosti. Od tega je minilo 12 let in to je bil najtežji trenutek v mojem življenju. Zdravnik me je poklical domov, da mi je povedal diagnozo... Povedal je, da gre za zelo težko stvar. In takrat se najbolj spominjam tega, da mi je skozi moje misli šinila beseda iz Svetega pisma: Ta bolezen ni za smrt, ampak da se s tem poveličajo Božja dela. Seveda je bila zraven žalost. Skrb je popolnoma zadušila ta svetopisemski citat. A bila je iskrica...“
Zelo nagovarja njeno pričevanje o moči molitve: „Vedela sem, da je to moja pot: da prosim, moledujem... In molim. Seveda so z menoj molili mnogi, mnogi... Razprla sva mrežo molilcev oziroma prosila ogromno ljudi. Dani je bil veliko za računalnikom in pisal pisma, maile, vsepovsod, kjer sva imela znance. Jaz pa sem bila na telefonu in preklicala sem vse ljudi, ki so znali molit in so bili resni v molitvi. In to je bila takrat najina akcija: prošnja za molitev. Sicer sem si zelo želela, da bi se zgodil čudež in bi sin v trenutku ozdravel, a tega ni bilo. Morali smo dati čez celo zdravljenje...Ampak takrat je bil Bog z nami.“
Danes vsem sporoča: „Nikar se ne zapirajte, kadar izveste za kakršnokoli diagnozo. Prosite ljudi,da molijo za vas! Tako enostavna stvar, da jo mi enostavno spregledamo, pa je najmočnejša stvar na svetu...“
Vilma Siter je spregovorila tudi o tem, kako potekajo njena jutra z Božjo besedo, kako odlaga svoje „kovčke“, kako si odpušča napake in kako z možem garata za odnos, delata za duhovno rast: „Če hočeva biti v odnosu, je to vsakodnevno delo nujno potrebno“.
Več spodbude in predavanj pa delita z možem Danijem na številnih seminarjih - temeljnih in nadaljevalnih.
