V Ciprasovi vladi vidna nasprotnika varčevanja
Svet Andrej Šinko
Novi grški premier Aleksis Cipras je vsega dva dni po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila leva Siriza, predstavil svojo vladno ekipo. Ključna položaja v njej je zaupal dvema glasnima kritikoma varčevalne politike, ekonomistoma Janisu Dragasakisu in Janisu Varufakisu.
Oba ekonomista se glasno zavzemata za takojšen konec varčevalne politike, ki so jo v minulih letih v zameno za ogromno finančno pomoč tujine vodile oblasti v Atenah. Kot edino rešitev za Grčijo izpostavljata odpis dela 320-milijardnega dolga. Vodja desnih Neodvisnih Grkov, manjših koalicijskih partnerjev Sirize, Panos Kamenos bo v novi vladi prevzel obrambni resor. Zunanje ministrstvo pa bo vodil tehnokrat, profesor politologije na univerzi v Pireju Nikos Kocjas, kar naj bi bil po prvih ocenah analitikov znak, da namerava Cipras v zunanji politiki ubrati mirne tone.
Leva Siriza je bila sicer prisiljena poiskati koalicijskega partnerja, saj sta ji v parlamentu za dosego absolutne večine zmanjkala dva poslanca. Stranki sicer druži le ostro nasprotovanje varčevalnim ukrepom. Predsednik Panevropskega gibanja Laris Gaiser se zato sprašuje, v kolikšni meri bosta stranki uspeli delovati enotno. Ob tem od nove grške vlade pričakuje predvsem težnje po spremembi določenih pogojev financiranja Grčije oziroma evropskega nadzora trojke v državi. „Kar mislim, da so dejansko v Bruslju tudi sprejeli kot možnost“, pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bo na koncu najverjetneje prišlo do takšnega kompromisa, da bodo vsi lahko rekli, da so zmagovalci.
Programa Sirize in Neodvisnih Grkov druži sicer le nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija prejela milijardno mednarodno pomoč, saj obe stranki zahtevata odpis večjega dela dolgov Grčije. Stranki sta medtem na nasprotnih bregovih, ko gre za priseljevanje, zunanjo politiko, odnos do pravoslavne cerkve in še marsikaj drugega. Gaiser zato meni, da bi prav ta strankarska neskladnost lahko pripeljala do težav znotraj nove koalicije. Sogovornik pravi tudi, da Evropska unija grški vladi ne more resneje popustiti, saj bi to vplivalo na kredibilnost povezave, posledično pa tudi na finančne trge, ki bi se odzvali negativno.
Levo-desna naveza bo sicer v 300-članskem grškem parlamentu imela večino s 162 poslanci. Ustanovno zasedanje parlamenta v Atenah je medtem napovedano za 5. februar, nato pa morajo poslanci v roku desetih dni potrditi še vlado. Evropski finančni ministri sicer še ne želijo ugibati o tem kaj se bo zgodilo z Grčijo. Zaenkrat so se seznanili zgolj s postopki, zdaj pa naj bi bila na potezi grška vlada, da poda svoj predlog.
