Pregled dogodkov od petka, 2. januarja, do petka, 9. januarja

Slovenija | 10.01.2015, 18:00 Tanja Dominko

V minulem tednu smo obhajali praznik Gospodovega razglašenja, s katerim se je sklenila tudi koledniška akcija, na Brdu pri Kranju je že tradicionalno, kot vsako leto v tem času, potekal posvet o diplomaciji, v državnem vrhu so medtem intenzivno razmišljali, kako bi na vrh Združenih narodov lahko spravili nekdanjega predsednika Danila Türka, v torek je odjeknila vest z ustavnega sodišča o neustavnosti šolnin na zasebnih osnovnih šolah, odmeval je vdor hekerjev v slovensko spletno menjalnico, pa tudi sredin teroristični napad v Parizu, ki je na naših tleh prav tako kot marsikje drugje po svetu spodbudil organizacijo shoda za svobodo govora in odprt medijski prostor.

Na praznik Gospodovega razglašenja smo se spomnili prihoda sv. Treh kraljev. Slovenski škofje ordinariji so maše darovali v stolnicah. V ljubljanski stolnici jo je daroval nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je v pridigi med drugim spregovoril o pristnem veselju in o tem, kako smo kristjani vedno znova povabljeni na pot treh modrih, ki pravzaprav hodijo pot človeka, ki išče Boga. Da bi mogli stanovitno hoditi po tej poti, moramo imeti po besedah nadškofa Zoreta odprto srce. Modri so se namreč ozirali okoli sebe in opazovali govorico narave. „Žal smo mi ljudje tega našega časa, ljudje tehnike, elektronskih medijev pogosto slepi za vso tisto lepoto, ki jo je Bog razgrnil okoli nas in v kateri ga ni težko prepoznati. Samo ustaviti se je treba. Skloniti se je treba do te lepote, ki se razodeva tudi v najmanjšem.“

Ob tem je nadškof Zore poudaril pomen branja in premišljevanja Svetega pisma, prek katerega vstopamo v živ pogovor z Bogom, nato pa je spregovoril o tem, kako so trije modri skoraj postali sodelavci zla. Herod je namreč njihovo iskanje novorojenega Jezusa hotel zlorabiti. A ko so se trije modri poklonili Jezusu, so spoznali, da ne morejo v to spletko zla in hudobije, ampak da morajo hoditi po poteh ljubezni do človeka in čaščenja Boga. „Tudi v nas mora biti vedno znova to osebno spreobrnjenje, da čeprav nas zlo na takšen ali drugačen način skuša potegniti v svoj vrtinec, po drugi strani srečanje z živim Bogom v Besedi, v zakramentih, predvsem pa v sveti evharistiji, vedno znova razsvetli naše srce, da nikoli ne pristanemo na to mamljenje, na to vabilo zla.“

Nadškof Zore je praznično mašo daroval še zvečer pri svetem Petru v Ljubljani, kjer je blagoslovil samostansko kapelo in nov del samostana svetega Maksimilijana Kolbeja.

Odločitev ustavnega sodišča o zasebnem šolstvu

Različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol ni skladno z ustavo. Takšno odločitev je v minulem tednu sprejelo ustavno sodišče in s tem razveselilo starše tistih zasebnih osnovnih šol, ki so morali za šolanje svojih otrok doplačevati šolnino. Zdaj čakajo, da bo temu sledil še državni zbor in sprejel prenovljeno zakonodajo.

Ustavno sodišče je sicer postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo Antona in Bernarde Kokalj ter Petra in Nike Gregorčič, staršev otrok, ki obiskujejo zasebno Osnovno šolo Alojzija Šuštarja. Sovlagatelj pobude je tudi Zavod sv. Stanislava. Njegov direktor dr. Roman Globokar, ki se sicer mudi na študijskem dopustu v tujini, je ob novici takole zapisal:

"Z ustavno odločbo so starši otrok, ki obiskujejo zasebno šolo, postavljeni v bolj enakopraven položaj s starši otrok v javnih šolah. Pravzaprav je večina zasebnih šol v Sloveniji pravzaprav javnih, saj izvajajo javnoveljavni program in so po 11. členu zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja del javne mreže šol. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je javna šola tudi v smislu, da je odprta za vse otroke, ne glede na narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status ali mesto v družbi. Je pa zasebna šola, ker je ustanovitelj šole zasebnik, medtem ko je ustanovitelj več kot 99 % javnih osnovnih šol v Sloveniji država oz. lokalne skupnosti. Zasebne šole smo vključene v javno mrežo osnovnih šol in z osnovnimi šolami tudi zelo dobro sodelujemo. Seveda pa je potrebno izpostaviti, da tudi po zakonski izenačitvi financiranja programov v zasebnih šolah, to ne pomeni, da bo država v enaki meri financirala zasebno šolstvo kot financira javne šole, katerih ustanoviteljica je sama oz. lokalne skupnosti. Zasebna šola bo še vedno morala poskrbeti za prostore, investicije in opremo. Po naših ocenah to znaša okrog 20 % sredstev. Ljubljanska nadškofija je npr. v preteklih letih v celoti financirala izgradnjo novih prostorov za osnovno šolo in vrtec v Zavodu sv. Stanislava in s tem vložila znaten del sredstev v javno mrežo slovenskih šol. Zelo pomembno je imeti pred očmi, da ne gre za vzporedno šolstvo, ki bi bilo dodaten strošek za državo, ampak gre za to, da se en del javne šolske dejavnosti izvaja v ustanovah, katerih ustanovitelj je zasebnik.“ Tako dr. Roman Globokar, ki je tudi prepričan, da 0,2 % zasebnih osnovnih šol v Sloveniji na nikakršen način ne ogroža ostalih javnih šol, ki jih je ustanovila država oz. lokalne skupnosti. Vsekakor pa je za naše skupno dobro pomembno, da imamo kakovostno javno šolstvo, ne glede na to, ali je šolo ustanovila država ali zasebnik, še zapiše direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar.

Posvet na Brdu pri Kranju

Slovenska zunanja politika že tradicionalno v novo leto delovno vstopi z rednim letnim posvetom diplomacije na Brdu pri Kranju. Diplomati so ga letos namenili predvsem vlogi slovenskega gospodarstva v mednarodnem prostoru. Da je treba kot del ukrepov za izhod iz krize okrepiti gospodarsko diplomacijo, se že dlje časa strinjajo v vladi in v gospodarstvu. Predsednik vlade Miro Cerar se je zavzel za krepitev dinamično in pragmatično gospodarsko diplomacijo, ki pa mora dosledno ostati v sklopu načelne zunanje politike. Veliko pričakovanj je Cerar uperil tudi v novo deklaracijo o zunanji politiki in strategijo zunanje politike, ki naj bi v naslednjih letih usmerjali delovanje diplomacije. Poleg tega je omenil tudi druge aktualne zunanjepolitične teme, ki čakajo slovensko diplomacijo v prihodnjem letu - od položaja na Bližnjem vzhodu in krepitve islamskega radikalizma v pojavu Islamske države, do odnosov s sosedami, med njimi predvsem Hrvaško, s katero se končuje arbitražni postopek za določitev meje.

Slovenske diplomate je nagovoril predsednik države Borut Pahor. Naša zunanja politika po njegovih besedah potrebuje jasno strategijo in dolgoročne cilje. Poudaril je, da bi bila Slovenija v mednarodni politiki lahko posebej prepoznana po prizadevanjih za mir, spravo in varnost, a obenem opozoril, da gradnja ugleda zahteva čas. Sicer pa naša država po besedah predsednika potrebuje pogled v prihodnost, ki presega posamezni mandat.

V sredo je nato zbrane na Brdu pri Kranju nagovoril še predsednik državnega zbora Milan Brglez. Diplomatom je priznal, da so proračunska sredstva za diplomacijo okleščena, medtem ko pričakovanja javnosti in politike niso manjša, kvečjemu večja. Zato je treba z danimi sredstvi po njegovi oceni delovati učinkovito in jih maksimalno ciljno usmeriti. Med ključnimi nalogami za letošnje leto so po njegovem udejanjanje arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, uresničevanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o deviznih varčevalcih nekdanje Ljubljanske banke, pa tudi varnostni izzivi po svetu.

Kandidat za vrh Združenih narodov?

Prejšnji predsednik države Danilo Türk se namerava še naprej potegovati za visoko mednarodno funkcijo, in sicer za položaj generalnega sekretarja Organizacije Združenih narodov. Sedanjemu sekretarju Ban Ki Moonu drugi petletni mandat sicer poteče šele 31. decembra 2016, a bodo naslednik izvolili že pred tem. Vlada Mira Cerarja Türkovo kandidaturo pozdravlja, tudi predsednik republike Borut Pahor je dejal, da bi jo podprl, je pa precej kritična opozicija, še posebej SDS in NSi. Predsednica slednje Ljudmila Novak je spomnila na nekatere njegove korake, ki so v preteklosti delili narod. Tudi po besedah poslanca Branka Grimsa v SDS kandidature ne podpirajo zato, ker Danilo Türk ne spoštuje ustreznih vrednot. Ob tem je znova spomnil na Türkove izjave, da je izražanje mnenja o Hudi Jami na dan slavljenja dneva žena drugorazredna tema, in na to, da je z državnim redom odlikoval republiškega sekretarja za notranje zadeve v prejšnjem sistemu Tomaža Ertla. Türkovo kandidaturo je primerjal s komisarsko sago Bratuškove, češ da tudi on na volitvah ni dobil drugega mandata.

Evropski poslanec Lojze Peterle je v četrtek na evropskem večeru ob 25. obletnici ustanovitve Demosa gostil nekdanje predsednike demokratično izvoljenih strank. Kot je dejal, na Slovenskem ni bilo bolj širokega političnega projekta, kot je bil Demos. Ivan Oman, Vitoslav Gros, Dušan Plut, Hubert Požarnik in Dimitriji Rupel, akterji Demokratične opozicije Slovenije, ki je bila koalicija demokratično izvoljenih strank, so v četrtek obujali spomine o tem, kako so se odločili za Demos.

Potem ko je svet v sredo pretresel teroristični napad na satirični tednik Charlie Hebdo, se je odzvala tudi slovenska javnost in se pridružila vsesplošni obsodbi. V različnih časopisih so se odzvali karikaturisti, v člankih pa so vsi po vrsti poudarjali, da je napad pomenil ne le napad na svobodo tiska, ampak tudi napad na temeljne vrednote evropske demokratične družbe, zasnovane na človekovih pravicah in svoboščinah. S temi besedami so se denimo odzvali v Združenju novinarjev in publicistov. Društvo novinarjev Slovenije je v četrtek opoldne v središču Ljubljane pripravilo shod v podporo svobodi izražanja in proti nasilju. Podoben protestni dogodek so novinarji pripravili tudi v Mariboru.

V slovensko spletno menjalnico Bitstamp so minuli konec tedna vdrli hekerji. Z njenih strežnikov so ukradli približno 19 tisoč bitnih kovancev, to je nekaj več kot 4 milijone evrov. V Bitstampu podrobnosti ne navajajo, sporočili so le, da imajo več kot dovolj rezerv za pokritje izgube. Začasno so ustavili storitve, znova jih bodo zagnali v nekaj dneh, z vsem so seznanjeni tudi pristojni organi. Direktor podjetja Grecom Gregor Knafelc je za naš radio dejal, da je incident neke vrste stresni test za Bitstamp.

Vokalno gledališče Carmine Slovenice te dni gostuje v New Yorku. S projektom Toksični psalmi - Ultimativna kolektivna izkušnja, ki so ga ustvarili prav v ta namen, so nastopili na festivalu Prototype, ki predstavlja vizionarska glasbeno-gledališka dela pionirjev sodobne umetnosti. Kot je dejala vodja gledališča Karmina Šilec, v glasbeno-scenskem projektu z elementi gibanja in drame nastopa 31 izvajalk. Šilčeva je ponosna, da nastopajo v tem okolju. Sicer pravi, da vokalno gledališče Carmine Slovenice veliko gostuje, pred kratkim so se vrnili iz Avstralije, kmalu pa odhajajo spet v Moskvo. A z nastopi v New Yorku bodo po njenih besedah naredili prestop v drugo orbito.

Odmevni športni dogodki

Za športno presenečenje tedna je poskrbel slovenski deskar na snegu Žan Košir. V petek je zmagal na tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Bad Gasteinu. V finalni vožnji paralelnega slaloma je za 23 stotink premagal Italijana Christopha Micka. Tretji je bil Nemec Patrick Bussler.

Košir je bil tudi edini od Slovencev, ki se mu je uspelo prebiti skozi kvalifikacije. Rok Marguč je bil 30., Jernej Demšar in Tim Mastnak pa sta bila 34. Rok Flander je bil 43., Jure Hafner pa 51. Pri dekletih je bila Gloria Kotnik 26.

Peter Prevc je na zadnji tekmi novoletne turneje v smučarskih skokih v Bischofshofnu zasedel 4. mesto in zadržal 3. mesto v skupnem seštevku turneje. Drugi najboljši Slovenec je bil tokrat Nejc Dežman, ki je v drugi seriji z 18. napredoval na 11. mesto, Matjaž Pungertar se je uvrstil na 17. mesto, Jernej Damjan je bil 28., Robert Kranjec pa se je moral zadovoljiti z 29. mestom. V finale se s 44. dosežkom prve serije ni uvrstil le Rok Justin.

Tina Maze je na nedeljskem slalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Sljemenu nad Zagrebom zasedla peto mesto in bila kljub temu, da je še vedno prepričljivo najboljša v skupnem seštevku pokala, zelo razočarana. Dejala je, da je želela številnim navijačem, ki so jo spodbujali ob progi, podariti zmago.