Rebalans pripravljen, vladna seja še nikoli tako mirna

Slovenija 29. 01. 2015, 18:46

Vlada je sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,39 milijarde evrov. Po evropski metodologiji je to 2,89 odstotka BDP, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Dušan Mramor in dodal, da je rebalans usmerjen izrazito investicijsko.

"Velika večina primanjkljaja nad eno milijardo evrov je posledica dejstva, da bomo letos založili evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bomo dobili povrnjena čez nekaj let," je pojasnil. Zaradi tega primanjkljaj, izračunan po naši metodologiji, znaša 3,62 odstotka BDP.

Z rebalansom se prihodki v primerjavi z veljavnim proračunom zmanjšujejo za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Za padec je v največji meri zaslužen izpad davka na nepremičnine, ob čemer je Mramor spomnil, da je vlada že sprejela celo vrsto ukrepov, s katerimi bi ta izpad omilili. Tako so se 1. januarja zvišali davek na finančne storitve, davek na zavarovalne posle ter okoljske dajatve, vlada je tudi ohranila začasni četrti razred pri dohodnini ter povečala učinkovitost pobiranja javnih dajatev.

Po drugi strani se odhodki povečujejo za 461,8 milijona evrov na 9,95 milijarde evrov. "Nismo hoteli ubiti gospodarske rasti s prevelikim stiskanjem pri javni porabi," je dejal Mramor in obljubil, da bo Slovenija v prihodnjih letih zmanjševala strukturni primanjkljaj za po pol odstotka letno.

Od skupnih odhodkov znaša poraba evropskih sredstev 1,31 milijarde evrov, kolikor bomo dobili povrnjeno iz proračuna EU, in dodatno slovenska udeležba 230 milijonov evrov. To pomeni, da je s črpanjem evropskih sredstev povezanih 15,5 odstotka vseh odhodkov, je izračunal.

"Rebalans je izrazito investicijsko usmerjen," je poudaril Mramor. V primerjavi z letom 2014 se namreč sredstva za nakup in gradnjo osnovnih sredstev povečujejo za 41 odstotkov, investicijski transferji pa za 20 odstotkov. V povprečju se sredstva za investicije povečujejo za 30 odstotkov, je dejal.

Manj odhodkov ...

Transferji posameznikom in gospodinjstvom se nekoliko zmanjšujejo, a ne zaradi morebitnega zmanjšanja pravic, pač pa predvsem zaradi zmanjšanja števila upravičencev do starševskih nadomestil ter denarnih nadomestil za brezposelne, je povedal.

Zatrdil je, da je vlada poiskala vrsto prihrankov, med drugim s centralizacijo javnih naročil in upravljanja državnega premoženja, znižanjem stroškov dela v javnem sektorju, ukrepi s področja sofinanciranja občin, spremembami pri študentskem delu, racionalizacijo v gospodarskih javnih službah ter nadomestitvijo nekaterih nepovratnih subvencij v povratna sredstva.

Kljub nominalno višjemu stanju dolga kot v preteklem letu bo zaradi nizkih obrestnih mer treba letos za obresti nameniti približno 35 milijonov evrov manj kot lani. "To je posledica višje gospodarske rasti, zmanjšanja stopnje brezposelnosti, rasti zaposlenosti, ..." je naštel Mramor.

Za financiranje izvrševanja proračuna se Sloveniji letos ne bo treba zadolžiti, je pa Mramor povedal, da bodo zelo pozorno spremljali, kako se bodo gibale obrestne mere na obveznice. Če bodo te zgodovinsko nizke, bodo razmislili, ali se je smiselno zadolžiti za potrebe izvrševanja proračuna v nekoliko daljšem obdobju.

Na vprašanje, ali so bili ministri pri potrjevanju predloga rebalansa, ki ga zdaj pošiljajo v potrditev v DZ, soglasni, je Mramor odvrnil, da tako mirnega sestanka vlade, kot je bil danes, ne pomni. "Očitno smo na usklajevanjih v preteklih mesecih razčistili vse probleme in težave na način, ki je bil sprejemljiv za vse ministre," je dejal.