Litva si s prevzemom evra obeta tako ekonomsko kot politično varnost
Svet
Litva bo z novim letom postala 19. članica območja evra. Večina državljanov te nekdanje sovjetske republike si v luči zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom ter turbulentnih geopolitičnih razmer od članstva v območju skupne evropske valute obeta predvsem večjo varnost. Po drugi strani jih skrbi, da bo evro prinesel tudi višje cene.
Litva je zadnja med baltskimi državami, ki bo prevzela skupno evropsko valuto. Estoniji je to uspelo leta 2011, Latviji z letošnjim letom. Litva bi morala evro prevzeti že leta 2007, ko je to storila tudi Slovenija, a takrat za las ni izpolnila kriterija, povezanega z inflacijo.
Država je v času svetovne finančne in gospodarske krize leta 2009 utrpela hudo recesijo - njen bruto domači proizvod je zdrsnil za približno 15 odstotkov. Strogi varčevalni ukrepi so ji pomagali tlakovati pot do prevzema evra, postala je ena najhitreje rastočih držav v Evropski uniji. V zadnjih letih je beležila približno triodstotno gospodarsko rast.
Kot ostale države v severovzhodni Evropi, jo je močno zaznamovala ruska intervencija v Ukrajini. Rusija je namreč največja trgovinska partnerica Litve, zato jo je prizadel ruski embargo na nekatere prehranske proizvode iz Evropske unije, od največje države na svetu je tudi precej energetsko odvisna. Litovska predsednica je tako prepričana, da priključitev območju evra pomeni varnost - ne le ekonomsko, ampak tudi politično.
Podobno menijo ljudje. Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da večina podpira prevzem evra. Novembrska raziskava litovske centralne banke je pokazala, da 53 odstotkov odstotkov prebivalcev podpira menjavo litasa za evro, po podatkih raziskave Eurobarometer naj bi prevzem skupne evropske valute podpiralo 63 odstotkov Litovcev. Podpora prevzemu evra v državi s približno tremi milijoni prebivalcev je v preteklosti nihala, na trenutke je padla celo pod 50 odstotkov. Da ne bo zvišal pokojnin ali plač, ampak le cene, je bil eden glavnih pomislekov. Finančni minister miri in zagotavlja, da se cene življenjskih potrebščin po menjavi valute ne bodo zvišale za več kot 0,2 ali 0,3 odstotka.
Vlada v Vilni pričakuje, da bo prevzem evra dodatno spodbudil gospodarstvo. Litva naj bi postala bolj privlačna za tuje vlagatelje, znižali naj bi se stroški zadolževanja, pospešek naj bi doživel tudi turizem. Strokovnjaki medtem opozarjajo, naj Litva ne ponovi napake močno zadolžene Grčije, ki jo je zaslepilo ugodno zadolževanje.
