Pregled domačih dogodkov od petka, 5.12, do petka, 12.12.

Slovenija | 13.12.2014, 19:00 Tanja Dominko

Miklavž, ki je otroke obdaroval pretekli konec tedna, je darilce prinesel tudi vladi, le bolj skromno. S sindikati javnega sektorja je končno podpisala dogovor o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto, a bo potička precej skromnejša, kot je načrtovala. Nekoliko z zamudo pa je obiskal družino Bačovnik Janša, saj je ustavno sodišče v petek vendarle odločilo, da Janez Janša lahko začasno zapusti zapor na Dobu, vsaj do končne odločitve sodnikov. Gospodarstvu je Miklavž prinesel ukinitev ideje o trošarinah na sladke pijače, Mariboru obljubo župana, da bo vendarle saniral finance, Slovenski ljudski stranki pa je prinesel novega predsednika. Od prejšnjega do tega petka se je na slovenskih tleh res dogajalo marsikaj.

Politika in gospodarstvo

Ustavno sodišče je v petek soglasno ugodilo predlogu predsednika SDS Janeza Janše, naj do končne odločitve začasno zadrži izvršitev sodbe v zadevi Patria. Janša je tako lahko najmanj do končne odločitve sodišča zapustil zapor na Dobu, kjer je bil zaprt od 20. junija letos. Publicist in moralni teolog dr. Ivan Štuhec je za naš radio dejal, da ni presenečen. "Ves čas, ko je bil v zaporu, sem bil prepričan, da to ne more vzdržat. To je mali korak za Janeza Janšo in velik korak za slovensko pravno državo," je v kratkem pogovoru za Radio Ognjišče dejal član Zbora za republiko dr. Ivan Štuhec. Prepričan je, da to tudi nakazuje končno odločitev ustavnega sodišča. "Končna odločitev ne more biti v nasprotju s tem, kar se je zgodilo zdaj," je dodal.

Tudi poslanec SDS Vinko Gorenak vidi odločitev kot pravo lekcijo celotnemu sodstvu. Prepričan je, da začasno prekinitev izvajanja zaporne kazni ustavni sodniki sprejmejo zgolj in samo takrat, kadar je skoraj povsem jasno, da bo tudi njihova končna odločitev razveljavitev sodbe zaradi kršitev človekovih pravic na rednih sodiščih ali pa da bodo v končni fazi ustavni sodniki iz istih razlogov zahtevali ponovno sojenje povsem od začetka. Če bo ustavno sodišče pravnomočno sodbo razveljavilo, bo Janša na prostosti ostal, v nasprotnem primeru pa se bo moral vrniti v zapor.

Stranka SLS se je v Podčetrtku sestala na izrednem volilnem kongresu, ki je poskrbel tudi za nekaj hude krvi. V boj za predsednika stranke se je vrnil Marko Zidanšek, Primož Jelševar je kandidaturo umaknil, Damjan Medved pa je po čustvenem nagovoru vztrajal pri kandidaturi. Novi predsednik Slovenske ljudske stranke je po vseh teh preobrati postal Zidanšek. Med 129 delegati z volilno pravico je zanj glasovalo 74 predstavnikov, za njegovega protikandidata Damjana Medveda pa 52 delegatov. Novoizvoljeni predsednik Marko Zidanšek je napovedal, da se bo zavzemal za novo širino, desno sredino in zgodbo, ki jo bodo v stranki pisali skupaj do povratka na pot uspeha. Glede na to, da stranko prevzema v najtežjem času v vsej njeni zgodovini, sam prav v tem vidi izziv, da je pot lahko obrnjena samo še navzgor. Zidanšek se je dotaknil tudi sodelovanja na desnem političnem polu. Prepričan je, da se bodo znali usesti skupaj, pogovarjati ter skupaj doseči boljše rezultate. Desno usmerjene stranke so po njegovem tradicionalno stranke gospodarskega razvoja, leve pa bolj usmerjene v trošenje, a razmere v državi so resne, zato bo potrebno zavihati rokave ter ustvariti pogoje za konkurenčno gospodarstvo.

Praznični ponedeljek je zaznamoval pomemben politični vrh. Na povabilo predsednika države Boruta Pahorja so se na Erjavčevi v Ljubljani sestali štirje predsedniki: Pahor, predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega svet Mitja Bervar. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi in uskladitvi stališč o najpomembnejših zadevah, ki zahtevajo široko politično soglasje. Predsednik države Borut Pahor je med razlogi, zakaj tak posvet, na prvo mesto postavil vse možne volitve v zadnjih dveh letih: predsedniške, volitve v državni svet, evropski parlament, državni zbor in lokalne volitve. V manj kot dveh letih imamo že tretjo vlado. To kaže ne obdobje politične nestabilnosti, kar terja nek razmislek. Predsedniki države, vlade, državnega zbora in državnega sveta so se v tej luči posvetovali o nekaterih ustavnopravnih spremembah, o spravnih ravnanjih, o usklajevanju resolucije slovenske zunanje politike in drugih pomembnih odločitvah za gospodarsko in socialno okrevanje države. Predsednik Borut Pahor je po srečanju dejal, da so pripravljeni storiti vse, da se Slovenija izkoplje iz krize in bo okrevanje trajno. 

Predsednik vlade Miro Cerar je ob tej priložnosti zbrane obvestil o načrtih za nekatere strukturne reforme. Pri vprašanju ustavnih sprememb so soglašali, da bi bilo potrebno skrajšati postopek imenovanja vlade. Podprli so tudi prizadevanja za postavitev spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani žrtvam vseh vojn in za dostojen pokop vseh zamolčanih žrtev.

Sicer pa je teden minil tudi v znamenju parafiranja končnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. V torek so le sedli za mizo s svinčniki v rokah in podpisali dogovor, ki določa, kje so prihodnje leto še pripravljeni varčevati. Za ta korak se je v torek odločilo 28 od 38 reprezentativnih sindikatov, nekateri so svoj podpis prispevali naknadno, za podpis pa se niso odločili štirje sindikati s področja zdravstvene dejavnosti. Ukrepi bodo začeli veljati z novim letom, prej pa morajo zakonske spremembe potrditi še poslanci. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je bil z izplenom, čeprav je precej manjši, kot je načrtoval, zadovoljen. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa upa, da bo ta dogovor pomenil konec varčevanja na račun zaposlenih. Jih pa prihodnje leto čakajo nova pogajanja, na katerih bodo govorili o spremembah plačnega sistema nasploh.

Oči medijev so bile te dni spet precej usmerjene v vlado, saj je ta znova spremenila svojo odločitev, ki jo je enkrat obelodanila. Zakon o trošarinah na sladke pijače, ki je končal pot javne obravnave, je navsezadnje umaknila. Proti davku so ostro nastopili gostinci v sklopu Obrtno-podjetniške zbornice. Napovedane trošarine na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah po njihovi oceni ne bodo imele zdravstvenih učinkov na prebivalce, bodo pa dodatno obremenile gostince in proizvajalce pijač. Tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo s pridelavo sladkih pijač, so zelo kritični. Tako je direktor mirnske Dane Marko Hren opozoril, da ob morebitni uvedbi posebne trošarine za sladke pijače pričakujejo dodatni strošek v znesku 680 tisoč evrov. Če bi jim trošarino uspelo prevaliti v cene izdelkov, bi prodaja padla za približno 15 odstotkov, v nasprotnem primeru pa je po njegovih napovedih pričakovati izgubo, ukinitev določenih programov in odpuščanja. Zdaj teh strahov ne bo, saj je vlada v četrtek zakon umaknila. Poleg tega se je vlada na sestanku s predstavniki združenj občin dogovorila za dodaten razmislek o ukrepih za znižanje stroškov občinam, kjer je sprva sicer omenjala možnost znižanja povprečnin. Tudi teh prihrankov v proračunu tako ne bo in pravzaprav za zdaj vlada še ni razkrila, kako bo zmanjšala odhodke in povečala prihodke za leto 2015. Sprejetje predloga rebalansa napoveduje za sredino januarja.

V sredo smo obeležili mednarodni dan človekovih pravic. Predsednik republike Borut Pahor je ob tem pripravil sprejem, ki se ga je udeležila tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer. Slednja mu je predala posebno publikacijo o 20 letih dela institucije varuha. Poudarila je, da finančna in moralna kriza ne smeta biti izgovor za to, da se kršijo človekove pravice, opozorila je tudi na številna priporočila in kritike iz tujine.

Poostren nadzor v pekarski dejavnosti je pokazal na nekaj slabosti. Ob 147 pregledanih lokacijah so ugotovili 24 kršitev, največ na področju zaposlovanja na črno. V 13 odstotkih pa so bile higienske razmere zelo slabe. Skupaj so izrekli za kar 72 tisoč 200 evrov glob. Seznam pregledanih pekarn še vedno ni javen.

V Mariboru je v četrtek potekal protestni shod zaradi obetajočega se krčenja različnih programov. Župan Andrej Fištravec je sicer dejal, da bodo finance sanirali, a vendar je jasno, da je denarja premalo. Predstavniki javnih zavodov in nevladnih organizacij s področja kulture, sociale in mladine so na občinsko vodstvo naslovili protestno izjavo. Poudarili so, da bodo načrtovani rezi ne le zmanjšali kakovost bivanja v mestu, ampak tudi ogrozili vrsto delovnih mest.

Napovedano krčenje ali celo ukinjanje občinskih sredstev v prihodnjih dveh letih med drugim pomeni ukinitev Telefona za otroke in mladostnike in ustvarjalnih delavnic Zveze prijateljev mladine Maribor, zaprtje Kina Udarnik, Mobilnostnega centra Maribor, Živih dvorišč, Plesne izbe Maribor, Fotografskega muzeja Maribor, Galerije Media Nox ter zmanjšanje programov društev Ozara in Sonček. Prav tako se napoveduje ukinitev Festivala Lent, Festivala Maribor in Borštnikovega srečanja. Zmanjšanje sredstev iz občinskega proračuna bo med drugim močno otežilo tudi delovanje lutkovnega gledališča, mladinskega kulturnega centra, umetnostne galerije, muzejev in Centra kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Zagotovo bo vlada storila vse, da razmere v državi sanira in spodbudi razvoj gospodarstva ter da občinam v okviru svojih pristojnosti pomaga, da se bodo te lahko normalno razvijale, pa je zatrjeval predsednik vlade dan pred tem.

Dogodki v Cerkvi na Slovenskem

Praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki smo ga obhajali v ponedeljek, je bil poseben dan tudi za upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Obhajal je namreč 70 let duhovniškega posvečenja. Zahvalna slovesnost ob tem visokem jubileju je bila v nedeljo popoldne v mariborski stolnici.

Celjski škof Lipovšek je v pridigi najprej spomnil, da so se v prvi vrsti zbrali zato, da se škofu Smeju zahvalijo za vso opravljeno delo; za njegovo pričevanje in zvesto opravljanje duhovniške in škofovske službe, za službo birmovalca, voditelja raznih slovesnosti, za službo zvestega molivca in spovednika in iskanega voditelja duhovnih vaj ter pisca številnih literarnih del.

Na praznik je bilo sicer posebej slovesno v Marijinih romarskih središčih, tudi na Brezjah, kjer je sveto mašo daroval škof Anton Jamnik. Sledila pa je predstavitev knjige z naslovom Po Mariji podarjene milosti. 

Smo pa v zadnjih dneh izgubili dva akademika, etnologa Milka Matičetovega, ki je že pred drugo svetovno vojno začel zbirati in raziskovati slovensko ljudsko izročilo, posebej se je posvetil ljudskemu pripovedništvu, v torek pa je nato umrl še priznani jezikoslovec Jože Toporišič. Urejal je oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje, se ukvarjal z dialektologijo, raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se ukvarjal s kritiko in pisanjem učbenikov.

Športni dogodki

Društvo športnih novinarjev Slovenije je v sredo za najboljša športnika Slovenije v letu 2014 razglasilo alpsko smučarko Tino Maze in smučarskega skakalca Petra Prevca, najboljša ekipa leta pa je hokejska reprezentanca Slovenije.

Prevc je že v nedeljo nakazal, da želi potrditi izbor iz lanskega leta, saj je na tekmi svetovnega pokala v Lillehammerju zasedel drugo mesto, alpska smučarka Tina Maze pa je bila na tekmi svetovnega pokala v Lake Louisu tretja v superveleslalomu. V petek je bil nov razlog za veselje. Mazejeva je spet stopila na stopničke, tokrat je v svetovnem pokalu v švedskem Areju v veleslalomu z najboljšim dosežkom druge vožnje celo zmagala. Ker je to njena tretja zmaga v sezoni, je vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala še utrdila.

Odličen je bil tudi Jakov Fak, ki je na tekmi svetovnega pokala v biatlonu na 10 kilometrov v švedskem Östersundu zasedel tretje mesto.

Slovenski plavalec Damir Dugonjić je v zadnjem nastopu na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Dohi zasedel četrto mesto na 50 m prsno in izboljšal svoj državni rekord.

V sredo pa so nogometaši Maribora v zadnjem krogu skupinskega dela lige prvakov doma izgubili proti nemškemu Schalkeju z 0:1, s čimer so osvojili četrto mesto v skupini G in končali evropska tekmovanja v sezoni 2014/15.