Boj proti sivi ekonomiji ali polnjenje javne blagajne na račun izčrpavanja gospodarstva?
Petra Stopar
Poleg omenjenih davčnih zakonov, s katerimi želi vlada zaostriti boj proti sivi ekonomiji, je podpredsednik vlade in prvak SD Dejan Židan napovedal še uvedbo pravih davčnih blagajn. V polnosti naj bi zaživele septembra prihodnje leto.
Že od januarja bodo morali zavezanci, ki računov ne bodo izdajali prek elektronskih naprav, namesto klasičnih paragonskih blokov uporabljati vezano knjigo računov, potrjeno na Finančni upravi. Uvedbi blagajn na način, kot ga predlaga vlada, odločno nasprotujejo v Gospodarski in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Menijo, da bi morali hkrati s tem znižati tudi davčne stopnje, saj bi le tako razbremenili poštena davkoplačevalska podjetja.
Židan, ki vodi vladni odbor za gospodarstvo in je tudi kmetijski minister, je spomnil, da v Sloveniji že od lani veljajo t.i. virtualne davčne blagajne, ki s posebnim programom preprečijo brisanje računov, težava pa je, da niso v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave. Prave davčne blagajne s 1. septembrom 2015 pa naj bi prinesle prav to – neposreden prenos podatkov o izdanih računih na Furs. »In to ne na način prenašanja in skladiščenja, kot v nekaterih drugih državah, ampak aktivno upravljanje teh podatkov, torej država bo naredila nekaj sledilnih programov, ki bodo sledili morebitnim odstopanjem. Ta bodo nato podvržena posebnemu davčnemu nadzoru,« je povedal minister.
Nove davčne blagajne bodo morali imeti vsi prodajalci materiala in storitev, izjema bodo posamezniki, ki račune izdajajo dvakrat ali trikrat na leto ali so z njimi sicer povezane kakšne posebnosti. »Vendar generalna odločitev je, da bo izjem 'nič' oz. čim manj. Del tega je tudi sprejetje zakonodaje, da s 1. februarjem ukinjamo klasične paragonske bloke in prehajamo na način pisanja računov, ki so registrirani pri Finančni upravi,« je dodal Židan.
A zaostrovanju nadzora v obliki vezane knjige računov so že včeraj med razpravo v Državnem zboru nasprotovali poslanci SDS in NSi. »Predlagana uvedba te knjige ne bo prinesla nobenega efekta, kar se tiče zajezitve sive ekonomije, bo pa dodatno obremenila manjša podjetja in, konec koncev, tudi uslužbence v davčni upravi oziroma na FURS-u. Zato predlagam, dajmo enkrat pomagat gospodarstvu in ga začeti razbremenjevati,« je dejala Suzana Lep Šimenko iz SDS.
GZS: Koalicijski SD ščiti interese javnega sektorja
V Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je treba za razbremenitev gospodarstva ob uvedbi sodobnih davčnih blagajn znižati davčne stopnje, tako kot so to storili tudi na Hrvaškem. Vendar na žalost opažajo, da se ministri iz koalicijske SD »vztrajno upirajo vsaki davčni reformi in reformi javnega sektorja v prid razbremenitvi gospodarstva«, kar je jasen znak, »da so zaščitnik interesov javnega sektorja«. Ob tem v GZS navajajo, da se je Židan »skoraj dve leti z vsemi štirimi upiral uvedbi takšnih blagajn«. Zdaj, ko je izčrpal vse druge možnosti, da bi napolnil javne blagajne, pa jih uvaja, in to na račun izčrpavanja gospodarstva.
OZS: Davčne blagajne ne bodo rešile problema sive ekonomije
Kot je za naš radio že pred časom povedal predsednik OZS Branko Meh, tudi v Obrtno-podjetniški zbornici, ki zastopa mala podjetja, poudarjajo, »da davčne blagajne enostavno ne bodo zajezile utaje davkov in tudi ne sive ekonomije, ker navsezadnje, če nekdo ne izda računa, potem tudi davčna blagajna nič ne pomaga«. Če pa bo do blagajn prišlo, pa obrtniki pričakujejo, da bo stroške zanje krila država, in da bodo veljale za vse.
