Papež v letu 2014: Med zidom žalovanja, Modro mošejo in reformo kurije
Svet
Očaranost nad papežem Frančiškom ostaja velika tudi v njegovem drugem letu papeževanja. Obiskovalci in romarji polnijo prizorišča, kjer se mudi papež, po rodu Argentinec. Kot ugotavlja dopisnik nemške katoliške agencije Kathpress Johanes Schidelk ostaja podoba svetega očeta v javnosti in medijih še naprej zelo dobra. A v interni, kurijski javnosti pa je mogoče slišati, da gre pri Frančišku za nov slog in da z njim Cerkev plava v drugačnem toku.
Papež, ki je 17. decembra obhajal svoj 78. rojstni dan, sklepa leto 2014 z zelo polnim urnikom. Pet potovanj v tujino in še močneje škofovska sinoda v oktobru dajejo vedno očitnejši profil in težišča pontifikata, skupaj z njegovimi načrti za reformo. Frančišek, ki pravzaprav ni hotel potovati, je bil leta 2014 tako pogosto na poti, kakor komaj kašen njegov predhodnik. Obiski so mu ponujali odmevno možnost, da pokaže srčiko svojega pontifikata. K temu spada zavzemanje za ekumenizem in stik z drugimi verstvi, predvsem z judovstvom in islamom. Srečanji s pravoslavnim patriarhom Bartolomejem I. v Jeruzalemu in Carigradu sta bila ganljiva trenutka krščanskega hotenja edinosti. Objem z judovskim in islamskim prijateljem ob zidu žalovanja v Jeruzalemu sta bila zgovorna sama po sebi, prav tako tiha 'molitev' v carigrajski Modri mošeji. Potovanja so bila tudi v znamenju miru in pravičnosti. Med najbolj značilne podobe je spadal obisk v parku spomina na holokavst Jad Vašemu v Jeruzalemu, pa tudi spontan postanek ob izraelsko-palestinskem zidu v Betlehemu. Iz Amana, Tel Aviva in Ankare se je Frančišek zavzemal za pravične in trajne mirovne rešitve v sporih na Bližnjem vzhodu. Pozneje je povabil predsednika Izraela in Palestine, Šimona Peresa in Mahmuda Abbasa, k molitvi za mir v vatikanske vrtove.
Potovanja ob robu
Frančišek je na svojih potovanjih šel tudi na 'obrobja', ki jih tako pogosto navaja za cilj krščanskega misijonarjenja. Kot prvi papež je po 26 letih odpotoval na Daljni vzhod, v Južno Korejo. Iz dežele razdeljene v dva dela na stičišču med Kitajsko, Rusijo in Japonsko je naslovil poslanico miru in ponudbo za dialog azijskim ljudstvom in družbam.
Na obrobje Evrope ga je vodil njegov obisk Albanije. V dolgo izolirani deželi na Balkanu je rotil k svobodi vere kakor tudi k medverskemu dialogu. Napotil se je tudi v središče Evrope. Njegov klic 'utrujeni in starajoči se' celini, ki ga je združil z zavzemanjem za premislek o svoji krščanski identiteti, je naletel na priznanje v vseh političnih taborih.
Dolga pot do reforme v kuriji
Ni pa še predvidljiv prvotni načrt reforme papeža Frančiška: reforma kurije. Spomladi sta sprejela delo svet za ekonomijo in tajništvo za ekonomijo, da bi v vatikansko finančno poslovanje prinesla jasnost in preglednost. Toda pot do nove kurije se zdi še dolga in se še ne utegne končati niti leta 2015.
K velikim cerkvenim praznovanjem so leta 2014 spadale imenovanje 19 novih kardinalov, predvsem pa s številnimi ordinariji iz Latinske Amerike. Konec aprila je prišlo h kanonizaciji Janeza XXIII. (1958–1963) in Janeza Pavla II.(1978–2005) več kot milijon ljudi. Več deset tisoč pa se jih je pozneje udeležilo beatifikacije Pavla VI. (1963–1978).
To praznovanje je bilo obenem tudi sklep dvotedenske škofovske sinode, najpomembnejšega cerkvenega posveta v letu. Teme družina, zakon in spolnost so na izrecno papeževo željo obravnavali odprto in odkrito. V burnih razpravah so se kresala protislovna stališča, zlasti glede prejemanja obhajila za ločene in znova poročene, pa tudi glede odnosa do homoseksualcev ali položaja civilno poročenih. na koncu je ostalo nejasno, ali so prevladali pristaši večje odprtosti ali zagovorniki odločnega vztrajanja pri nauku Cerkve. Posvetovanja se bodo nadaljevala na redni sinodi oktobra 2015.
Vir: Kathpress
