Nataša LičenNataša Ličen
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Protesti v Ukrajini (foto: Wikimedia)
Protesti v Ukrajini

Mineva leto dni od začetka ukrajinske krize

Svet | 21.11.2014, 05:00

Mineva leto dni od začetka krize v Ukrajini, zaradi katere so se močno zaostrili odnosi med Rusijo in Zahodom. Vlada v Kijevu je 21. novembra lani ustavila priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Sledili so množični protesti, nato je vse skupaj preraslo v mednarodni spor in obenem državljansko vojno. V začetku septembra so sprte strani podpisale dogovor o prekinitvi ognja na vzhodu Ukrajine. A od takrat do danes je tam v nasilju umrlo že skoraj tisoč ljudi. Tako ugotavlja visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice. Novo poročilo je objavila tudi opazovalna misija svetovne organizacije. Znova je očitala vmešavanje Moskve v spor, opozorila je še na znamenja zločinov proti človečnosti.

Od 5. septembra do 18. novembra je bilo na vzhodu Ukrajine v nasilju ubitih 957 ljudi. Naraslo je tudi število razseljenih - sredi septembra jih je bilo nekaj več kot 275.000, zdaj so jih našteli že 466.000. Le nekaj manj jih je do zdaj že zapustilo državo. Na visokem komisariatu Združenih narodov za človekove pravice ob tem pojasnjujejo, da seznam žrtev kar naprej raste. Civilisti, vključno z ženskami, otroki, manjšinami ter nizom občutljivih posameznikov in skupin še naprej trpijo posledice političnega zastoja v državi. Vključno z 298 žrtvami julijskega strmoglavljenja letala nad vzhodom Ukrajine je bilo od sredine aprila vsega skupaj na območju ubitih že 4.317 ljudi. Ranjenih je bilo nekaj več kot 9.000, Združeni narodi ob tem poudarjajo, da je morda število žrtev v resnici še višje.

35-članska opazovalna misija Združenih narodov za človekove pravice v Ukrajini medtem ugotavlja, da ima dotok sofisticiranega orožja in tujih borcev, tudi iz Rusije, uničujoč učinek na položaj človekovih pravic v državi. V svojem poročilu omenja resne kršitve človekovih pravic, kot so mučenje, arbitrarna in tajna priprtja, usmrtitve, prisilno delo in spolno nasilje. Vse to naj bi izvajale oborožene skupine. Kot še navaja, so na območjih pod nadzorom proruskih separatistov takšne kršitve sistemske narave in lahko pomenijo celo zločine proti človečnosti. V poročilu so opisane tudi številne kršitve ukrajinske vojske. Dokument obsoja uporabo kasetnih bomb tako na urbanih kot ruralnih območjih, to označuje za kršitev mednarodnega humanitarnega prava in morebiti celo vojni zločin. Navaja tudi odkritja množičnih grobov in poziva k preiskavam.

Svet
Matjaž Celarc na pogovoru v studiu Radia Ognjišče (photo: Mojca Močnik) Matjaž Celarc na pogovoru v studiu Radia Ognjišče (photo: Mojca Močnik)

Koliko glasov za izvolitev potrebuje novi papež?

Kardinali z vsega sveta se v teh dneh zbirajo na kongregacijah, na katerih se pogovarjajo o usmeritvi Cerkve v prihodnje. V sredo popoldne se bo začel konklave, že dopoldne pa bo somaševanje za ...

Predstavitev letošnjega šmarničnega branja na Celjski Mohorjevi družbi (photo: Rok Mihevc) Predstavitev letošnjega šmarničnega branja na Celjski Mohorjevi družbi (photo: Rok Mihevc)

Dobra mineštra, sladoled in Šmarnice

Mesec maj, v katerega smo vstopili, je že od 16. stoletja povezan s češčenjem Marije. Posebna majniška pobožnost je nastala dve stoletji pozneje. Na Slovenskem smo jo začeli obhajati sredi 19. ...

Delo od doma z družbo (photo: pexels) Delo od doma z družbo (photo: pexels)

Kako se spreminja trg dela?

Razmere na trgu dela so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja ...