Sinoda o družini: 3. dan - Cerkev mora biti blizu družini
Svet | 09.10.2014, 10:41 Marjana Debevec
Tretji dan sinode o družini so udeleženci razpravljali o pastoralnih izzivih o družini in konkretneje osvetlili krizo vere in družinsko življenje, kritične situacije znotraj družine, zunanje pritiske na družino in nekatere posebne situacije. Izpostavili so tudi povezanost med krizo vere in krizo družine. Prvo namreč pogosto razumemo skupek pravil, v resnici pa je vera svobodno dejanje, s katerim se izročimo v varstvo Bogu.
V ospredje so postavili tudi izziv za družine, ki ga prinaša »diktatura enoumja«. Ta v družbo vnaša tiste proti vrednote, ki izkrivljajo pogled na zakon kot zvezo med moškim in žensko. Kriza vrednot, ateistični sekularizem, uživaška miselnost in pohlep po posedovanju slabijo družino in posledično tudi družbo.
Cerkev, ki je odprta za človeštvo, mora zato poudarjati lepoto in nenadomestljivost družine, ki jo vsak potrebuje. Ker je družina odsev Božje ljubezni, pa se odpira tudi navzven in tako postaja temelj družbe.
Med uro, namenjeno prosti razpravi, so znova spregovorili o novem jeziku pri oznanjevanju evangelija. Razprava pa je znova tekla tudi o ločenih in znova poročenih. Poudarili so, da je treba povezati objektivnost resnice z usmiljenjem do osebe in njenega trpljenja. Spomniti je treba, da se številni verniki v teh situacijah ne znajdejo po svoji krivdi. O težkih primerih je na sinodi spregovoril tudi škof Andrej Glavan. „Omenil sem, da je tudi pri nas, tako kot v vseh Zahodnih državah, vedno več svobodnih zveze ter tudi ločenih in ponovno poročenih. Poudaril sem, da je sinoda priložnost ne le za soočenje s tem problemom, ampak tudi priložnost, da ponovno premislimo o naši družinski pastorali in o odnosu Cerkve do te vedno številčnejše skupine zakoncev, ki niso uspeli uresničiti idealne družine.“
Čeprav gre za zelo delikatno področje, pa mora po drugi strani Cerkev s svojo pastoralno prakso iti naproti družinam, ki so ranjene na tem področju, je prepričan škof Glavan. Zbranim je zato predlagal izboljšanje formacije duhovnikov za pastoralo družine.
Po njegovih besedah naj sinoda skuša poiskati primerne rešitve za ločene in znova poročene. Predlagal je, da naj se poenostavi proces za ugotavljanje ničnosti zakona. Poleg tega pa je škof Glavan, kot mnogi drugi udeleženci sinode, izpostavil pomen bolj poglobljene priprave na zakon.
Razprave so se usmerile še na nenadomestljiv prispevek laikov pri oznanjevanju evangelija družine: predvsem mladi, cerkvena gibanja in nove cerkvene skupnosti opravljajo pomembno vlogo, izpolnjujejo preroško poslanstvo, ki gre proti toku današnje dobe. Udeleženci sinode so poudarili, da bi bilo treba bolj prisluhniti laikom in jim tudi verjeti, kajti v njih in z njimi bo Cerkev lahko našla odgovore na probleme družin.
Številni govorniki, predvsem tisti, ki prihajajo iz afriške celine, pa so včeraj popoldne spregovorili tudi o izzivih, s katerimi se spoprijemajo družine v afriških državah. Govorili so o poligamiji, sektah, vojnah, revščini, migraciji in mednarodnemu pritisku, ki hoče nadzorovati rojstva. Gre za probleme, ki spodkopavajo družinsko stabilnost in jo postavljajo v krizo. Udeleženci sinode so zato poudarili,d a je treba na te izzive odgovoriti s poglobljeno evangelizacijo, ki pospešuje vrednote miru, pravičnosti in ljubezni, ustreznim spodbujanjem vloge ženske v družbi, skrbno vzgojo otrok in zaščito vseh žrtev nasilja.
Na teh območjih je tudi vse več mešanih zakonov in pojavlja se vprašanje kateheze otrok v takšnih družinah. Posebno področje predstavljajo tudi tisti kristjani, ki so iz islama prestopili v katoliško vero, da bi se poročili. Udeleženci skupščine so lahko prisluhnili pričevanju predsednice Narodnega združenja katoliških žensk Slonokoščene obale, ki je poročena z muslimanom.
Sicer pa je bilo ovrednoteno zavzemanje Svetega sedeža, ki si nenehno prizadeva, da bi se slišal njegov glas za zaščito družin na vseh ravneh, mednarodni, narodni in regionalni, s ciljem, da bi se ponovno poudarilo dostojanstvo, v ospredje postavilo pravice in dolžnosti ter se opozorilo, da so ne-ji v resnici da-ji življenju.
Beseda je tekla tudi o negotovosti glede zaposlitve in brezposelnosti: strah pred izgubo varne službe povzroča težave v družinah, kot tudi ekonomska revščina. Pomanjkanje denarja včasih ustvarja »pobožanstvenost denarja«, družine pa so žrtvovane na »oltarju profita«. Poudarili so, da je denar namenjen temu, da služi, ne pa da vlada.
Ponovno je bilo izpostavljeno, da je boljša priprava na zakon nujna, tudi s posebno pozornostjo do čustvene in spolne vzgoje. V ospredje so postavili še velik prispevek dedkov in babic pri posredovanju vere v družini ter kako pomembno je, da družina solidarno, nežno in skrbno sprejme ostarele osebe. Enaka skrb mora biti namenjena tudi bolnikom, da bi premagali »kulturo odmetavanja«.
