Pregled domačih dogodkov od petka, 29. avgusta, do petka, 5. septembra

Slovenija | 06.09.2014, 18:50 Tanja Dominko

V tednu, ki se izteka, se je začelo novo šolsko leto, ki so ga najbolj nestrpno pričakovali v Zavodu sv. Stanislava, saj so odprli novo zgradbo osnovne šole in vrtca. Obilno deževje je povzročalo preglavice v več krajih po državi, najbolj sicer na vzhodu, predvsem pa je medije polnila ciljna ravnina pogajanj o koalicijski pogodbi. Ta še ni uradno podpisana, je pa že znana njena dokončna vsebina. Na področju kulture sta odmevali Vilenica in Draga, pri športu pa uspešni nastopi slovenskih košarkarjev na svetovnem prvenstvu.

Veseli dogodek za Cerkev in Zavod sv. Stanislava

Začnimo z veselim dogodkom za ljubljansko nadškofijo in šolski prostor. V ponedeljek je v Šentvidu ob stavbi Zavoda sv. Stanislava slovesno odprla vrata nova osnovna šola Alojzija Šuštarja in Vrtec Dobrega pastirja. Prostore je blagoslovil administrator ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan, zbrane pa je na ponedeljkov precej deževen dan nagovoril tudi direktor Zavoda Roman Globokar, ki se je zahvalil vsem, ki so do sedaj podpirali gradnjo nove šole. Spomnil je tudi na preteklost stavbe kot take.

Odprtja so se udeležili tudi kardinal Franc Rode, apostolski nuncij Juliusz Janusz, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, pomožni škof Anton Jamnik, vojaški vikar Jože Plut in številni duhovniki ter redovniki.

V sklopu novega objekta osnovne šole -celotna zgradba meri več kot 10 tisoč kvadratnih metrov- je zagotovljenih 18 oddelkov in športna dvorana z dvema vadbenima enotama. Po novem pa bo v okolici zavoda živahno tudi zaradi najmlajših, vrata je namreč odprl tudi Vrtec dobrega Pastirja, ki ima pet igralnic, poimenovanih po slovenskih literarnih junakih. Zavod sv. Stanislava je tako postal res stičišče več generacij.

Koalicijska pogodba le sestavljena

Zdaj pa k aktualnemu političnemu dogajanju. V sredo so vodje SMC, DeSUS in SD, Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan vendarle parafirali koalicijski sporazum. Pred tem so se še zadnjič usklajevali o vsebini, čaka pa jih še dokončna uskladitev kadrov. Podpis sporazuma je predviden za ponedeljek, takrat bodo verjetno znana tudi imena ministrskih kandidatov, glavna koalicijska partnerica jih namreč še ni razkrila. Vlado bomo po ocenah mandatarja dobili 18. ali 19. septembra.

Najprej poglejmo, kako se namerava nova vlada soočiti s primanjkljajem. V skladu s priporočili unije mora Slovenija javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP do konca leta 2015. To ji bo uspelo, če letos ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega, piše v koalicijskem sporazumu. Obstoječi ukrepi za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju ostajajo. Dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast, ostajajo na zdajšnji ravni tudi socialni transferji. Izjema je minimalna plača, ki se mora usklajevati z inflacijo. Prav tako ostajajo v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine.

Spremembe pa so predvidene pri dohodninski lestvici, in sicer v smeri razbremenitve plač visoko kvalificirane delovne sile. Glede morebitne uvedbe kapice na socialne prispevke, ki se jo je večkrat omenjalo med usklajevanjem sporazuma, pa piše, da nameravajo skozi postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij ustvariti razmere za postopno zniževanje obremenitve dela.

Nova vlada namerava pripraviti tudi predlog novega zakona o davku na nepremičnine, vendar dokument ne navaja, kdaj naj bi začel veljati. Ob tem med drugim napoveduje uvedbo davčnih blagajn za vse gospodarske subjekte ter bolj dosledno pobiranje davkov in strožji nadzor.

V minulem mandatu nismo dobili zakona o fiskalnem pravilu in koalicija napoveduje, da ga bo pripravila nova vlada. Vrača se tudi fiskalni svet kot neodvisen državni organ, katerega naloga bo strokovno ocenjevati predlog državnega proračuna in predlagati ukrepe na področju davčne politike. Da bo poraba že tako omejenih proračunskih sredstev bolj racionalna, se bo državni proračun načrtovalo po programih.

Privatizacija državnih bank se bo izvajala premišljeno, predvsem da se izogne sistemskim in koruptivnim tveganjem ter negativnim družbeno-ekonomskim vplivom. Enake korake bo ubrala pri privatizaciji podjetij v državi lasti, pri čemer bo izhajala iz strategije in klasifikacije naložb, presoja pa bo pod jasnimi kriteriji potekala od primera do primera. Ključna infrastruktura bo glede na zapisano ostala v lasti države.

Na področju socialne politike in pokojninskega sistema parafirani koalicijski sporazum poudarja prizadevanje za zmanjšanje deleža ljudi pod pragom revščine, in sicer s spodbujanjem zaposlovanja in dela vseh starostnih skupin.Koalicija napoveduje tudi pripravo predloga za vzpostavitev in delovanje odpravninskega sklada za brezposelne. Na seznamu sta tudi priprava okvira pokojninske reforme ter sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci. Koalicija se tudi zavezuje, da bo v proračunu zagotovila sredstva za letni dodatek za upokojence v višini okoli 40 milijonov evrov. Prav tako naj bi koalicija nadaljevala politiko postopnega poenotenja obdavčitve vseh vrst dela, nadzor nad zlorabami delovne zakonodaje pa naj bi izboljšali s povečanjem števila inšpektorjev.

Na seznamu ukrepov so tudi dostopnejši vrtci za mlade, vzpostavitev vavčerskega sistema za opravljanje obveznega pripravništva in praks, skozi katerega bodo dijaki in študentje pridobili večjo možnost izbire za opravljanje le-teh, stanovanjske zadruge, ugodnejši krediti, kadrovske štipendije in beleženje delovnih izkušenj. Koalicija namerava odpraviti tudi sistemske diskriminacije istospolnih partnerjev in istospolno usmerjenih ljudi.

Kaj pa infrastruktura? Vzdrževanje cest namerava koalicija financirati z nadomestilom za uporabo cest, s t.i. bencinskim centom pa naj bi reševali financiranje železnic. Dokončati nameravajo projekt integriranega javnega potniškega prometa. Načrtovana je neodvisna revizija projekta Teš 6. Nadaljevati nameravajo z investicijami v gradnjo verige hidroelektrarn na Savi, predvidena pa je tudi možnost investicij v hidroelektrarne drugod v državi. Do leta 2020 želijo podvojiti učinkovitost rabe energije. Poleg vodne in vetrne energije bo imela prednost biomasa, posebno pozornost pa bo treba po njihovem dati tudi zemeljskemu plinu. Na področju okolja in prostora bodo prioritetno pristopili k usklajevanju prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje za oblikovanje hitrejših, preglednejših in enostavnejših upravnih postopkov. Lahko bi rekli, v celotni pogodbi ni nič posebno novega.

Forum na Bledu, sklep Vilenice in Drage

Na Bledu je v preteklih dneh potekal deveti Strateški forum Bled, tokrat pod naslovom Moč Zaupanja. Na tem najpomembnejšem vsakoletnem zunanjepolitičnem dogodku se je zbralo več kot 500 gostov iz 65 držav. Forum se je uveljavil kot pomembno in odmevno stičišče med politiki, gospodarstveniki in predstavniki akademskih krogov. Odprl ga je predsednik države Borut Pahor.

Slovenija ima veliko težav z delovanjem sodstva, kar dokazuje tudi dejstvo, da se shodov pred vrhovnim sodiščem udeležuje veliko takih, ki so žrtve pravosodja. Doslej se je shodov v podporo Janezu Janši, ki je v zaporu na Dobu že dva meseca in pol, udeležilo več kot 40.000 ljudi. V ponedeljek se bodo zbrali kar pred 11 sodišči v Sloveniji.

Reke po Sloveniji so v minulih dneh precej naraščale. Vzhod države so neurja z nevihtami, močnimi nalivi in sunki vetra zajela že v nedeljo. Med drugim so iz Cankove, Rogaševcev, Puconcev in Slovenskih Konjic poročali o zalitih objektih in cestah zaradi močnega naliva. Pozneje je veter v Črenšovcih in v ljubljanskem BTC-ju odkril strehi. Meteorna voda je zalila več kleti po vsej državi. V občinah Podvelka in Lendava pa je malo pred polnočjo zaradi izpada elektrike v temi ostalo več kot 2 tisoč odjemalcev. Neurje se je razbesnelo tudi na jugu in jugovzhodu avstrijske Štajerske. V drugi polovici tedna pa sta naraščali Mura in Krka ter prav tako ponekod zalivali ceste, kleti in ogrožali objekte.

Mestna občina Maribor je ob 155. obletnici prenosa sedeža mariborske škofije v mesto ob Dravi v Veliki dvorani Narodnega doma v sredo zvečer pripravila slovesnost. Osrednji govornik je predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu Jože Kopeinig. Po slovesnosti pa je v stolni cerkvi na Slomškovem trgu potekalo še bogoslužje. Spomnimo- 4. september je dan, ko je škof Anton Martin Slomšek leta 1859 prenesel sedež škofije iz avstrijskega Šentandraža v Maribor.

Na Opčinah pri Trstu so se v nedeljo sklenili 49. študijski dnevi Draga 2014. Sklepno predavanje je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tadej Bajd. Med drugim je opozoril na nujnost odpiranja slovenskih univerz in na več tehničnih vsebin v obveznem šolstvu, kar bi dvignilo splošno tehniško pismenost, ki je nujna za razvoj gospodarstva. Tako se je letošnja Draga dotaknila področja, ki se ga premalo zavedamo. Predsednik društva, ki organizira študijske dneve, Sergij Pahor je ob tem spomnil, da je Draga v polstoletni zgodovini odpirala pomembne teme, ki zadevajo naš narod. Pred tem so organizatorji podelili Peterlinovo nagrado.Letos sta jo prejela kulturni delavec iz Gorice Damijan Paulin ter tržaški pisatelj Alojz Rebula, s čimer so počastili njegovo 90-letnico. Sergij Pahor je ob tem povedal, da sta ga poleg nekaterih zgodnjih del najbolj očarala romana V Sibilinem vetru in Jutri čez Jordan. To je po njegovih besedah velika literatura, v katero je Rebula zlil vse svoje poznanje antike in svoje podoživljanje človeka, njegovih vzponov in padcev.

V Sežani se je danes sklenil mednarodni literarni festival Vilenica, na katerem so se posvečali različnosti jezikov. Predsednik društva slovenskih pisateljev Veno Taufer je v nagovoru ob začetku festivala poudaril, da se uresničuje zapis izpred skoraj 30-ih let, da različnost združuje. V središču letošnje Vilenice je bila književnost Luksemburga, ki ne nastaja le v uradnih jezikih te dežele - luksemburščini, nemščini in francoščini, ampak pogosto tudi v angleščini ali katerem od jezikov priseljencev.