Juhant: Problemov ne rešujemo z orožjem ampak z medsebojnimi dogovori
Slovenija
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili profesorja dr. Janeza Juhanta. Z njim smo se uvodoma ustavili ob obisku papeža Frančiška v Foljanu in Redipulji. Prepičan je, da bo papež opozoril, da bi prizadevanja za mir preprečila moriji, ki smo jima bili priča med prvo in drugo svetovno vojno.
Prva in druga svetovna vojna sta bili po besedah profesorja Janeza Juhanta veliki preizkušnji tako za Evropo kot celotno človeštvo. „Na nek način je odpovedala krščanska vera med prebivalci, da so se začeli med seboj tako množično in tako krvavo pobijati. To je zelo velik madež v zgodovini Evrope in mislim, da bo papež opozoril prav na to, da bi prizadevanje za mir že takrat ali pa tudi kasneje in seveda danes, pripomoglo k temu, da do teh dogodkov ne bi prišlo.“
Delo za mir v krščanskem smislu je zelo zahteven proces, meni Juhant in dodaja, da je s tem procesom potrebno začeti zelo zgodaj. „Ko enkrat zadeve, tako pri vojnah v preteklosti kot sedanjosti, uidejo iz rok, je zelo težko pomiriti strasti, ki se potem samo še zaostrujejo,“ je povedal.
Delo za mir tako po besedah Juhanta vključuje najprej „osebno kulturo miru“. „Mislim, da ima vera in tudi krščanstvo, izjemno pomembno vlogo pri tem, ker nas spodbuja, vodi k temu, da bi bili med seboj miroljubni.“
Juhant je prepričan, da bo papež opozoril, da problemov s katerimi se soočamo ni mogoče reševati z orožjem ampak z medsebojnimi dogovori. „Gre za zelo zahteven proces, ki je danes postal globalna zahteva. Svet ne more obstajati, če ne bomo rešili sporov.“
