Referendum o volilnem sistemu?
Slovenija | 21.08.2014, 13:27 Tanja Dominko
Volilni sistem je že dalj časa tarča številnih kritik. Poskusi, da bi ga spremenili, so večinoma propadli, a tudi nova vlada, kot kaže, ne bo ugriznila v to kislo jabolko. Reforme volilnega sistema namreč ni v osnutku koalicijske pogodbe. V Društvu davkoplačevalci se ne damo in v koordinaciji neparlamentarnih strank in list se zato zavzemajo, da bi o volilnem sistemu izvedli posvetovalni referendum.
Koordinacija neparlamentarnih strank v razpravo ponuja dve različici volilnega sistema. Ena od teh bi bil popravek obstoječega proporcionalnega sistema, drugi pa kombinirani sistem po zgledu nemškega. Pri slednjem ima volivec po besedah Magajne veliko več možnosti izbire, saj lahko voli kandidata iz svojega kraja ali pa se odloči za kandidata strank. "Stranke bi s tem dobile konkurenco," je v izjavi za medije poudaril Andrej Magajna iz koordinacije. Drugi predlog pa je le popravek obstoječega proporcionalnega sistema, pri katerem bi uvedli preferenčni glas. A ker je obenem predvidena ukinitev volilnih okrajev, to pomeni, da bodo kandidati še bolj oddaljeni od volivcev, je mnenja Vili Kovačič iz društva Davkoplačevalci se ne damo. Oba v pogovoru za Radio Ognjišče poudarjata, da bi bilo smiselno izvesti posvetovalni referendum.
„Volilci naj končno odločajo o volilnem sistemu, kar je najbolj logično. Mislim, da se jim da v ustrezni kampanji razložiti prednosti in slabosti obeh volilnih sistemov. Če volilci odločajo na volitvah, naj odločajo tudi o sistemu. Bojimo pa se, da bo prevladala logika lobijev, da bodo tisti, ki so zmagali po trenutnem sistemu, zagovarjali prav ta obstoječi volilni sistem.“ Tako Magajna, a Kovačič dodal, da bi morali po posvetovalnem referendumu dodati „zavezo politike, da bodo rezultat referenduma spoštovali. Tako kot smo imeli v primeru referenduma o vstopu v NATO in Evropsko unijo.“
Da bi referendum izpeljali, bi potrebovali poslansko podporo, poudarja Magajna. „Potrebujemo relativno malo poslancev, deset, kar ni nedosegljivo, vendar se bojimo, da se bodo tudi oni ravnali po neki strankarski logiki. Predvčerajšnjim smo poziv oddali, upamo, da bomo dobili neko skupino, hkrati pa, da bi bila podpora medstrankarska.“
Sicer pa sta se obregnila tudi ob nekdanje vstajnike, ki so že pred časom zahtevali, da bi volivci imeli večji vpliv na politiko. Zdaj, ko so bili nekateri med njimi izvoljeni v parlament, pa so po besedah Magajne na zahteve pozabili.
