Pregled dogodkov od 9. do 16. avgusta

Slovenija | 16.08.2014, 18:30 Tanja Dominko

Teden, ki se izteka, je zaznamoval praznik veliki šmaren, ki je tudi dela prost dan, na političnem prizorišču pa se je trlo koalicijskih pogovorov in srečanj s predsednikom države na temo novega mandatarja. Sicer pa smo praznovali tudi svetovni dan mladih.

Veliki šmaren

Za nami je zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja, ko smo se verniki ob škofih zbrali predvsem v večjih romarskih središčih. Že vse od leta 1992, ko smo se kot narod posvetili Božji Materi, to posvetitev vsako leto obnavljamo.

Predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan je sveto mašo na sam praznik daroval v Marijinem narodnem svetišču na Brezjah. Kot je dejal, je „Marija, v nebesa vzeta, »nov Božji začetek v postaranem svetu« in daje krščanstvu mlado in privlačno obličje. Marija je most med zemljo in nebesi. Po Mariji nam je Bog vedno in povsod blizu. Marija nam je bližje kakor katerikoli drug človek. Vsakdo se more v svoji slabosti in grehu obrniti na to Mater, ki nas ljubi in razume. To posebej doživljamo to v romarskih središčih na teh milostnih krajih,“ je opomnil novomeški škof, ki je v nagovoru omenil tudi tragično podobo 1. svetovne vojne, katere 100-letnice se spominjamo letos.

Verniki mariborske nadškofije se radi zberejo pod Marijinim plaščem na Ptujski gori. Tam je na predvečer praznika sveto mašo daroval apostolski nuncij v Rusiji nadškof Ivan Jurkovič. Sledila je procesija z lučkami, polnočna sveta maša in nato molitveno bedenje do jutra. Slovesno sveto mašo s posvetitvijo slovenskega naroda Mariji pa je daroval provincial minoritov p. Milan Kos.

V romarskem središču murskosoboške škofije v Turnišču so se več dni pripravljali na osrednji Marijin praznik. Najprej je bilo srečanje za starše in blagoslov otrok, srečanje cerkvenih pevcev, srečanje mladih in sveta maša za zakonce, nato pa procesija z Marijinim kipom in lučkami. Kot po mnogih drugih cerkvah, je bilo na predvečer praznika tudi v Turnišču celonočno bdenje s polnočno sveto mašo. Na sam praznik pa je osrednjo romarsko sveto mašo ob 10. uri daroval murskosoboški škof Peter Štumpf.

Koprski škof Jurij Bizjak je na predvečer praznika slovesno sveto mašo daroval v župnijski cerkvi Matere Božje v Strunjanu. Sledila je procesija z lučkami do strunjanskega križa in tam molitev za ribiče in pomorščake. V cerkvi je sledilo celonočno bdenje in molitev. Na sam praznik pa je škof Bizjak slovesno somaševanje vodil na Sveti gori pri Gorici.

V osrednjem romarskem središču za novomeško škofijo na Zaplazu so prav tako pripravili procesijo z baklami, sledilo pa je slovesno somaševanje, ki ga je vodil novomeški škof Andrej Glavan. Celjski škof Stanislav Lipovšek pa je sveto mašo s posvetitvijo slovenskega naroda Mariji na sam praznik daroval v Petrovčah.

Med prazniki je bil doma tudi kardinal Franc Rode, ki je sveto mašo daroval na Blejskem otoku. Ob sklepu se je vprašal, s kakšnimi prošnjami prihajamo pred Marijin oltar? In odgovoril takole: „Da bi se v Sloveniji končno nekaj premaknilo, ker je skrajni čas; da bi se naša domovina osvobodila posledic totalitarne preteklosti, zacelila stare rane in stopila v Evropo. Da bi postala dežela, kjer se spoštuje človekovo dostojanstvo kot bistveno dediščino krščanstva, da bi bila prostor prave demokracije, kjer za vse brez izjeme veljajo etične in pravne norme. Da bi v sebi in okrog sebe premagovali sovraštvo in bi se končno nehala tragična razdeljenost slovenskega naroda. Da bi nehali zastrupljati ozračje z neobjektivnim in pristranskim predstavljanjem zgodovine, z zlobnimi namigovanji in nesramnimi obrekovanji, skratka, da bi v javnosti ne dali mesta sovražnemu govoru. Da bi imeli toliko narodnega ponosa, da ne bi nenehno napadali in blatili katoliške Cerkve, ki je bila od 8. stoletja naprej mati in vzgojiteljica vseh slovenskih rodov in je še danes duhovna domovina večine Slovencev.“

God sv. Klare

V Katoliški Cerkvi smo v ponedeljek praznovali god sv. Klare Asiške, redovne ustanoviteljice reda klaris. V samostanu Klaris v Nazarjah je bilo že v soboto zelo slovesno. Sestra Marija Joana Lurške Matere Božje in s. Marija Pavla svetega Križa sta namreč izrekli slovesne zaobljube. Po molitveni uri je sveto mašo daroval administrator mariborske nadškofije in celjski škof Stanislav Lipovšek. V nagovoru je med drugim spregovoril o pomenu redovniškega življenja in poslanstvu Klaris v Sloveniji.  V Klariškem samostanu Marije Matere Cerkve v Turnišču je bilo ves ponedeljek zelo slovesno.

Murskosoboški škof Peter Štumpf, je ob prazniku blagoslovil zunanjost samostana, v nagovoru pri slovesnem bogoslužju pa poudaril, da ta kraj v murskosoboški škofiji postaja vinograd, ki se vedno bolj obnavlja in krepi. Po njegovih besedah kontemplativni poklic ni bil nikoli tako dragocen in pomemben kakor danes.

V Cerkvi na Slovenskem danes delujejo trije samostani klaris. V Nazarje so leta 1978 prišle tri Slovenke iz zagrebškega samostana, v Dolnicah pri Ljubljani samostan deluje od leta 2000, v Turnišču pa od leta 2012.

Koalicijski pogovori

Predsednik republike Borut Pahor se je o predlogu novega mandatarja v preteklih dneh posvetoval s predstavniki vseh poslanskih skupin, najprej v ponedeljek z SMC, v torek z SDS in DESUSom, nato v sredo še z SD, ZL, NSi, ZaAB ter poslancema narodnih skupnosti. V ponedeljek bo državnemu zboru posredoval predlog, da za mandatarja podpre predsednika zmagovalne stranke Mira Cerarja. V teh dneh je postalo tudi povsem jasno, katere stranke bodo sestavljale bodočo koalicijo. Vsebinski pogovori so bili zelo intenzivni in stranke SMC, DESUS, SD in ZaAB so že precej zbližale svoja stališča, hkrati pa so se odmaknile od stališč NSi. Ta v vlado ne gre, tako je v sredo zvečer soglasno odločil tudi izvršilni odbor stranke. Ugotavlja namreč, da ni resnih pogojev za nadaljevanje pogajanj, je pojasnila strankina predsednica Ljudmila Novak. Sklenili so tudi, da ne bodo podprli mandatarja.

Kakšna pa so stališča drugih strank do mandatarja Mira Cerarja? Na posvetu o novem mandatarju pri predsedniku države Borutu Pahorju je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko dejal, da v SDS ne nasprotujejo, da Pahor za mandatarja predlaga relativnega zmagovalca volitev, a stranka bo v opoziciji. Predsednik DeSUS Karl Erjavec in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša zagotavljata, da bodo poslanci DeSUS podprli predsednika Cerarja in da vlado potrebujemo čim prej. Podobno je po srečanju s predsednikom države menil vodja SD-jevih poslancev Matjaž Han. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je na posvetovanju pri predsedniku ponovila stališče stranke, da predsednika SMC Mira Cerarja podprejo na glasovanju za mandatarja. To bodo storili ne glede na to, ali bodo v vladi ali ne. Na posvetu pri predsedniku so bili v sredo tudi predstavniki ZL. Vodja njihove poslanske skupine Luka Mesec je izrazil zaskrbljenost, da se vlada pomika v desno, preden se odločijo o podpori, se želijo s Cerarjem sestati in videti osnutek koalicijskega sporazuma.

Poslanca narodnih skupnosti sta glede podpore predsedniku SMC Miru Cerarju, če bo ta predlagan za mandatarja, še zadržana. Pričakujeta namreč njegov odgovor na vprašanje, ali se bo vlada spopadla z urejanjem uveljavljanja jezikovnih pravic manjšin v upravni in sodstvu, je povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. O tem vprašanju sta govorila tudi s Cerarjem, ki jima je obljubil odziv, a še čakata. Če bo odgovor pozitiven, sledi podpora v državnem zboru.

Po odločitvi NSi, da ne bo nadaljevala usklajevanj o vstopu v koalicijo, možne partnerice v novi vladi ob SMC ostajajo DeSUS, SD in ZaAB. Besedilo koalicijskega sporazuma tudi z njimi še ni povsem usklajeno. V SD, kjer so mimogrede menda upali, da se bo NSi odločila drugače, osnutek sporazuma ocenjujejo kot boljšega od prejšnjega, a dodajajo, da je treba nekatere stvari še razčistiti in doreči.

Podobno je z DeSUSom. Njegov prvak Karl Erjavec je za nekatere medije pojasnil, da ga je treba izpiliti zlasti na področju regresa za upokojence in da so se s pogajalci SMC že dogovorili za jasnejše definicije. V ZaAB pa so z zadnjim osnutkom sporazuma načeloma zadovoljni.

Kaj sploh prinaša zadnji osnutek koalicijskega sporazuma? Med drugim ne omenja več socialne kapice, o kateri je bilo največ polemike po objavi prvega osnutka. Namesto tega navaja enakopravnejšo obdavčitev davčnih zavezancev oziroma ustvarjanje pogojev za razbremenitev plač preko socialnih prispevkov. Po novem predvideva tudi dve novi ministrstvi, in sicer samostojen resor za infrastrukturo ter resor za kmetijstvo, okolje in prostor.

Po zadnjem osnutku sporazuma bo ministrstev 16, in sicer za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambo, gospodarstvo, pravosodje, javno upravo, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdravje, šolstvo in šport, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, infrastrukturo, kulturo, kmetijstvo, okolje in prostor, Slovence po svetu ter finančni resor, ki si ga posebej želi SMC. Predvidena je ustanovitev vladne projektne pisarne, ki ne bo urad, pač pa bo predstavljala način pristopa k upravljanju medresorskih projektov.

Sporazum predvideva pripravo načrta za novo pokojninsko reformo v smeri zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne zaradi demografskih trendov. Spodbujali bodo kasnejše upokojevanje (bonusi) in različne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj. Koalicijski partnerji se zavezujejo, da bodo v proračunu zagotovili sredstva za letni dodatek za upokojence ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti države.

Na področju zdravstva koalicija obljublja jasnejšo ločitev izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti ter ukinitev prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pripravili bodo nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakona o zdravstveni dejavnosti. Mladim koalicijski sporazum po novem prinaša napoved, da bodo podjetja, ki bodo po koncu štipendiranja izvedla zaposlitev, prvo leto oproščena plačila prispevkov za novo zaposlenega štipendista.

Še naprej je načrtovana uvedba fiskalnega pravila ter uvedba nepremičninskega davka s pripravo novega zakona. Na novo pa osnutek predvideva ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo in možnost za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile. To bi lahko bilo dopolnilo ali tudi alternativa socialni kapici.

Predvidena je uvedba zelene proračunske in davčne reforme. Projekt bo vključeval način in roke postopnega ukinjanja okolju škodljivih subvencij podjetjem, ki s svojim delovanjem povzročajo škodo okolju. S tem bi, kot je zapisano, ustvarili pogoje za postopno znižanje obremenitev dela. Koalicijski partnerji se bodo zavezali tudi iskanju krivcev za bančno luknjo ter spodbujali privatizacijo državnih bank. To bodo pospremili ukrepi za razdolžitev podjetij, tudi s spodbujanjem inovativnih finančnih instrumentov. Sporazum še naprej predvideva okrepljen boj proti finančni nedisciplini, med drugim tudi z uvedbo davčnih blagajn. V novem osnutku je kot novo dodano še poglavje o lokalni samoupravi, ki predvideva proučitev možnosti odpoklica župana in občinski svetnikov.

Med ukrepi na področju trga dela sporazum predvideva ustanovitev sklada za brezposelne, ki se bo financiral s prispevki delodajalcev in bo namenjen večanju socialne varnosti delavcev ob izgubi zaposlitve, predvsem v prvih mesecih po izgubi. Ustanovili bodo Karierne inkubatorje za pomoč inovativnim mladim po končanem izobraževanju in nadgradili Jamstvo za mlade. Postopoma nameravajo poenotiti obdavčitve vseh vrst dela in pripraviti spremembe zakona o študentskem delu. S spremembo zakonodaje bodo omogočili ustreznejšo sanacijo po naravnih nesrečah. Pripravili bodo novi nacionalni stanovanjski program do leta 2020. Na področju političnega sistem in človekovih pravic sporazum napoveduje preučitev možnosti vzpostavitve elektorskega glasovanja ter pobudo za modifikacijo sedanje volilne zakonodaje. Trajnemu mandatu sodnikov se v koaliciji ne nameravajo odpovedati. Med ukrepi je tudi zmanjšanje pretiranih političnih pristojnosti ministrstva za pravosodje ter možnost ustanovitve Specializiranega sodišča. Na področju visokega šolstva dopolnjeni osnutek dodatno navaja dvig obsega financiranja visokošolske javne službe.

Med konkretnimi ukrepi predlog predvideva predvsem krepitev gospodarske diplomacije z ustvarjanjem nove mreže konzularnih in drugih predstavništev, pa tudi posodobitev diplomatske mreže načrtnim zaposlovanjem novih diplomatov ter njihovim izpopolnjevanjem.

Medtem pa osnutek koalicijske pogodbe predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije navdaja z zaskrbljenostjo. Njen predsednik Samo Hribar Milič namreč poudarja, da imamo v Sloveniji kljub nekaterim pozitivnim kazalcem še vedno turbulentne razmere, zato so pričakovali, da bo nova koalicijska pogodba dala odgovor nanje. A so čakali zaman. Besedilo so ocenili za zelo splošno.

Predvsem pogrešajo večjo konkretnost v časovni dimenziji. Opozoril je, da na pokojninsko reformo ne moremo čakati do leta 2020, ampak je treba takoj začeti pripravljati osnove za novo reformo. Podobno je s trgom dela in reformo na področju zdravstva, pri čemer se je med drugim zavzel za prestrukturiranje košarice zdravstvenih pravic ter poseg v sistem javnega naročanja v zdravstvu in poseg v področje bolniških izostankov. Nezadovoljen je tudi s tem, kako osnutek koalicijskega sporazuma naslavlja področje internacionalizacije, saj je izvoz tisti, "ki slovensko gospodarstvo in celotno Slovenijo še drži nad vodo". V tej luči je pozval k spremembam na področju vizumske politike, ki otežuje poslovanje podjetjem in zavira razvoj turizma.

Komisarski boji

Nabor treh komisarskih kandidatov iz Slovenije še naprej deli politiko. Potem, ko se je vlada seznanila s predlogom premierke v odhodu Alenke Bratušek, da v Bruselj pošlje listo kandidatov za evropskega komisarja, na kateri so Bratuškova, prvak DeSUS Karl Erjavec in evropska poslanka SD Tanja Fajon, evropski poslanec Lojze Peterle pričakuje novo ime. Končno odločitev bo sicer sprejel bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predvidoma po 30. avgustu.

Bodoči mandatar prav tako ni navdušen nad postopkom izbire komisarja. V SMC ta postopek obžalujejo in ga označujejo kot neustreznega, saj tudi njihov predlog ni bil spoštovan. Tako Cerar napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh ali tednih tudi sami izrazili svoje stališče, najprej pa želi počakati na odločanje državnega zbora o predlogu za mandatarja. Če bo izvoljen in bo za to dovolj zgodaj, bo Cerar, kot je dejal, bolj jasno izrazil stališče do predloga za komisarja.

Vlada se je na dopisni seji seznanila z zahtevki že skoraj dva meseca gladovno stavkajočega Ladislava Trohe. Na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja je odločila, da se glede na obsežnost zahtev o spornih razmerjih opravi mediacija.

Troha je zaradi zagotovila vlade omilil stavko. Sedaj bo poleg vode pil še sokove. Kot je danes povedal, pa bo v primeru, da bo mediacija služila zgolj izigravanju njegovih zahtev, stavko še zaostril in se odpovedal tudi vodi.

Spomnimo, da je Ladislav Troha pred vlado začel gladovno stavkati 10. junija po incidentu na soočenju na RTVS pred referendumom o arhivih. Ob tem je opozoril, da ga preganjajo v več sodnih postopkih, čeprav zagotavlja, da ni storil ničesar. Za gladovno stavko pa se je odločil zaradi odgovornosti tistih, ki so imeli moč, pa niso ničesar storili, da bi bili kaznovani tisti, ki so nekaj storili.

V torek smo praznovali mednarodni dan mladih, ki je priložnost, da mladi opozorijo na svoj položaj, vlogo, pravice in dolžnosti ter spomnijo na težave, s katerimi se soočajo v obdobju prehoda iz otroštva v odraslost. Direktor Urada za mladino Peter Debeljak je za naš radio najprej predstavil letošnje geslo in opozoril na izrazit altruizem družbe do mladih.

Mladinski svet Slovenije pa je opozoril na težave mladih v Sloveniji, ki se zaradi brezposelnosti ali dela v negotovih oblikah ne morejo osamosvojiti. Parlamentarne stranke pozivajo, da se resno zavzamejo za reševanje teh težav, pričakujejo pa tudi ustanovitev ministrstva za mlade.

Še dva tedna je do začetka novega šolskega leta. Starši zato že nakupujejo šolske potrebščine, pri tem pa se soočajo z dokaj visokimi stroški. Cene učbenikov in delovnih zvezkov se od šole do šole razlikujejo, saj so odvisne od izbora gradiv strokovnih kolektivov. Cene vseh delovnih zvezkov za enega otroka se začnejo pri nekaj deset evrov, povzpnejo pa se lahko tudi čez 100 evrov. Za tiste, ki si nakupa učbenika ne morejo privoščiti, so na šolah ustanovljeni posamezni skladi. Slovenska Karitas pa že vrsto let pripravlja akcijo Otroci nas potrebujejo, v kateri zbirajo finančna sredstva. Svojim sovrstnikom pa lahko pomagajo tudi otroci in sicer preko Karitasove akcije Pokloni zvezek.

Šport:

Nogometaši Maribora so zmagovalci letošnjega slovenskega superpokala. Državni prvaki so v Novi Gorici v sredo premagali pokalnega prvaka Gorico s 4:1.

Slovenska košarkarska reprezentanca je trenutno v tretjem ciklusu priprav na svetovno prvenstvo v Španiji. Jure Zdovc je na novinarski konferenci ocenil dosedanje delo kot uspešno, izpostavil prizadevnost vseh članov izbrane vrste, pohvalil razmere za delo, žal pa ni mogel mimo zdravstvenega stanja prvega centra ekipe Erazma Lorbka, ki ni na želeni ravni. Povsem drugače je z Goranom Dragićem, ki se je ekipi prav tako priključil v Kranjski Gori. Tako Zdovc kot igralci so potrdili, da je ekipa občutno močnejša s prihodom zvezdnika iz Phoenixa. Slovenija bo v Kaunasu odigrala tri tekme. Po obračunih z Novo Zelandijo in Grčijo se bo jutri pomerila še z domačo izbrano vrsto.