Sistem obveščevalnih in varnostnih služb za zdaj brez parlamentarnega nadzora
Slovenija |
Državni zbor je na včerajšnji izredni seji med drugim ustanavljal delovna telesa. Po predlogu SMC je ustanovitev komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb preložil na čas, ko bo mandatno-volilna komisija presodila, ali naj predsednik SDS Janez Janša ostane poslanec ali ne. V največji opozicijski stranki so prepričani, da gre za zavlačevanje.
Janša, ki trenutno prestaja dveletno zaporno kazen v zadevi Patria, je med kandidati za člana komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Hkrati mora mandatno-volilna komisija odločiti, ali mu bo zaradi obsodbe prenehal poslanski mandat ali ne. Dokler tega ne stori, bo sistem obveščevalnih in varnostnih služb brez parlamentarnega nadzora. Tako je sklenil državni zbor.
"Kar se je zgodilo, ni primerljivo z ničemer, čemur smo bili priče v več kot 20 letih samostojne poti države Slovenije," je kritičen poslanec Branko Grims, ki je kandidat za predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. "Vsi vemo, da je temeljno načelo, temeljna dilema, s katero se srečuje vsaka demokracija, prav ta: Kdo nadzira nadzornike." Grims pojasnjuje, da je ključna obveščevalna služba neposredno vezana na premierja oziroma njegov kabinet, mandatar za sestavo nove vlade pa je postal Miro Cerar iz SMC. "Dejstvo, da je predlog za to dejanje, da se komisije ne imenuje, prišel iz njegove stranke, odpira številna vprašanja, povezana z vprašanji demokracije, nadzora in tudi etike." Grims meni, da je do tega prišlo, ker se v obveščevalnih in varnostnih službah bojijo, da bi bil parlamentarni nadzor nad njimi učinkovit. Na novinarski konferenci je spomnil, da bo prva priložnost za ustanovitev komisije že v četrtek, ko je na dnevnem redu znova izredna seja državnega zbora.
