VIDEO: Papež v Južni Koreji – srečanje s politiki in škofi
Cerkev po svetu | 14.08.2014, 12:56 Marta Jerebič
Papež Frančišek je zgodaj zjutraj po našem času prispel v Južno Korejo. Prvi dan se je srečal s predsednico države, nagovoril predstavnike oblasti in korejske škofe. Mediji so ob tem veliko pozornosti namenili dejstvu, da je prvič v zgodovini letalo s papežem na krovu lahko preletelo Kitajsko in da je Severna Koreja le nekaj minut pred papeževim prihodom v morje izstrelila tri rakete kratkega dosega. Južnokorejska predsednica je ob tem izrazila upanje, da bo papežev obisk pomagal odpreti obdobje miru in sprave na Korejskem polotoku, papež pa ji je odvrnil, da prihaja prav s to željo v srcu.
Če Frančiškova želja po obisku Kitajske za zdaj ostaja še neuresničljiva, pa se nekaj vendarle odpira tudi tu. Država je prvič v zgodovini svoj zračni prostor dala na razpolago za prelet papeževega letala, kar je Global Times, časopis blizu partiji, označil za način zbliževanja odnosov. Frančišek je ob tem predsedniku Xiju Jinpingu izrazil najboljše želje po miru in blagostanju, državi in njenim prebivalcem pa podelil Božji blagoslov. Sveti oče je sicer podobne telegrame poslal vsem predsednikom držav, nad katerimi je letel, tudi slovenskemu.
"Vesel sem, da sem prišel v Korejo, deželo jutranjega miru," je papež dejal na uradni slovesnosti ob prihodu, ki je potekala v predsedniški palači, zaradi modrih strešnikov poimenovani Blue House. Sveti oče je spregovoril o spoštovanju starejših in skrbi za mlade ter nujnosti, da mladim damo "dar miru", zlasti v deželi, ki je dolgo trpela zaradi pomanjkanja miru.
"Korejsko iskanje miru nam je še posebej pri srcu, saj vpliva na stabilnost celotnega območja in celotnega sveta, ki je utrujeno od vojne," je dejal papež. Orodje, ki ga papež predlaga za vzpostavitev in ohranjanje miru, pa niso merjenje mišic ali krhka ravnovesja, ki temeljijo na grožnjah, ampak "potrpežljivo delo diplomacije" in podiranje zidov nezaupanja in sovraštva. Papež diplomacijo označuje kot umetnost možnega, ki temelji na prepričanju, da se mir doseže "preko tihega poslušanja in dialoga, ter ne preko medsebojnega obtoževanja, jalovega kritiziranja in dokazovanja moči".
"Mir ni preprosto odsotnost vojne, ampak 'delo pravičnosti'," je še dejal papež in politične voditelje pozval, naj svoje napore usmerijo v gradnjo boljšega, bolj miroljubnega, pravičnega in uspešnega sveta za naše otroke.
Papež škofom: Ne oklepajte se duhovne posvetnosti!
Papež Frančišek se je zatem srečal še s korejskimi škofi, kar je bila tudi prva priložnost, za srečanje s korejskimi verniki. Kljub zahtevam po varnosti je papež Frančišek izstopil iz avtomobila, objel ter pozdravil navzoče. Škofe pa je zatem povabil, naj ohranjajo upanje in se ne pustijo zavesti posvetni uspešnosti.
To, kar bi lahko bilo eno najbolj formalnih srečanj papeževega apostolskega obiska Južne Koreje, se je spremenilo v navdušen množičen dogodek. Več kot tisoč ljudi se je zbralo ob cesti, da bi svetemu očetu izreklo dobrodošlico. Papež se je po prisrčnem pozdravu najprej srečal z misijonarji in zaposlenimi na škofiji. Škofom pa je v nagovoru dejal, da imajo nalogo varovati Gospodovo čredo; ohranjali naj bi zgodovinsko zavest in upanje ljudi.
Glede prvega je papež spomnil na slovesnost beatifikacije 124 korejskih mučencev, ki bo potekala v nedeljo. Dejal je, da so današnji verniki njihovi potomci, dediči njihovega pogumnega pričevanja za Kristusa. „Hkrati pa ste tudi dediči izjemne tradicije, ki se je začela in utrdila zaradi zvestobe, vztrajnosti in dela več generacij laikov“, je dejal sveti oče. Pomenljivo je, da se je zgodovina Cerkve v Koreji začela preko neposrednega stika z Božjo besedo, ko je prve kristjane prevzela celovitost krščanskega sporočila. Prav v tem sporočilu naj bi se Koreja po papeževih besedah ogledala kot v ogledalu, da bi znova odkrila samo sebe.
Drug pomemben poudarek njegovega nagovora, ki tudi sicer zaznamuje pontifikat papeža Frančiška, pa je bil posvečen misijonskemu poslanstvu Cerkve. Biti varuhi upanja po papeževih besedah pomeni tudi nameniti posebno pozornost ubogim in odrinjenim na rob družbe. Poleg materialne pomoči pa ne smemo pozabiti na to, da mora vsak človek rasti kot osebnost, da bi lahko izrazil svoje dostojanstvo. Solidarnost z ubogimi je po papeževih besedah tudi temeljni vidik krščanskega življenja. „Če bo obraz Cerkve v prvi vrsti obraz ljubezni, sem prepričan, da bo vedno več mladih pritegnilo Jezusovo srce, ki gori od Božje ljubezni“, je dejal papež Frančišek. Ob sklepu je škofe odločno povabil, naj se ne oklepajo duhovne posvetnosti, ki zaduši Duha, zamenja spreobrnjenje z všečnostjo in na koncu pogasi vsako misijonsko gorečnost.