Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Mladika 4/2014 (foto: Mladika)
Mladika 4/2014

Izšla Mladika 4/2014

| 15.07.2014, 11:57 Matjaž Merljak

Četrto številko tržaške revije Mladika, ki je izšla konec junija, odpira uvodnik z naslovom »Narodna skupnost ogrožena«. Avtor zapisa izpostavlja, da je edino orožje, ki ga ima manjšina v rokah, pripovedovanje; to so pripovedi o tem, kaj se je dogajalo in kaj se še dogaja z manjšino, je pričevanje o njenem delovanju.

Sistem projektov, ki ga trenutno številni podpirajo, češ da spodubaja in prinaša nove ideje in sodobnejše prijeme v kulturni dejavnosti, v resnici ni najboljše, ker le redno delovanje manjšinskih ustanov zagotavlja tisto kontituineto storitev in pobud, ki jo potrebuje manjšina.

Mladika prinaša kar nekaj literarnih prispevkov. V spomin na Jasno Jurečič se objavlja njena novela Koma, ki je prejela drugo nagrado na 42. literarnem natečaju revije Mladika. V reviji je še izbor pesmi Klemena Jelinčiča Boete – Reka, Pri ušesu, Sen kresne noči, Mavrična voda, Jajce –, devetnajsti del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate ter zadnji del zapisa Brune Pertot o Ladu Piščancu z naslovom Spomini za vedno – Dom v Ulici Mazzini.

Naslovnica Mladike 4/2014
Naslovnica Mladike 4/2014 © Mladika
V tej številki se tudi objavlja zadnji del spominskih zapisov Petra Merkùja Moje življenje v Nemčiji, ki jih je po avtorjevi smrti nadaljevala žena Mirella Urdih Merkù.

V rubriki Duhovna obzorja Jože Bajzek v prispevku z naslovom Obtožujoče otrokove oči pripoveduje zgodbo otroka, triletnega dečka iz Sirije, ki je spoznal grozo bolečine in trpljenja in mu ni bilo dano zaživeti. Človek, tako pravi Jože Bajezk, mora sprejemati svojo odgovornost, da v življenje otrok na prinaša groze, ampak upanje.

V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o spominski cerkvi sv. Duha na Javorci.

O literarni zgodovinarki Lojzki Brautž, ki je letos junija praznovala svojo osemdesetletnico, lani decembra pa so jo razglasili za častno občanko mestne občine Nova Gorica, in o njenem vsestranskem delovanju na literarnem in kulturnem področju piše Zoltan Jan.

Irena Žerjal pa se spominja pisateljice Neve Rudolf, Tržačanke, ki je živela v Asvtraliji, Beograda in zadnja leta v Ljubljani, ki je preminila maja 2014.

V reviji dobimo še z novicami iz zamejstva in zdomstva bogato Anteno ter poročilo o delovanju Knjižnice Dušana Černeta.

V mladinski prilogi Rast dobimo še uvodno misel Tine Paljk Veselje nam polepša dan, poročilo o mladinskem manjšinskem seminarju Kick-off, ki je letos februarja potekal med Bazovico in Trstom, intervju z mlado kandidatko stranke Slovenske skupnosti na evropskih volitvah Tanjo Peric, ter poročilo o mladinskem koncertu Up with People, ki je bil junija v Trstu.

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota) Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota)

Soboška škofija v pričakovanju novega ordinarija

V župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih bo v nedeljo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi soboški škof Janez Kozinc. Glavni posvečevalec bo njegov predhodnik in sedanji koprski ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.