Jure Sešek
Izberite dobro!
| 23.07.2014, 12:06
Priznam, da sem rahlo utrujen od vseh komentarjev dogodkov, ki so povezani z minulimi volitvami. Zavidam tistim, ki živijo v družbah z dolgo tradicijo demokracije, tistim, ki jih tudi v teh kriznih časih ne obremenjujejo pretirano s politiko, političnimi igricami, aferami in matematiko politične kombinatorike. Pri nas pa, kaže, da kar ne bo konca … Ene volitve so ravno za nami, akterji pripravljajo teren za naslednje, vmes pa kupčkanje s ponudbami za sestavo koalicije in vse, kar sodi k tovrstni borbi … Vem, da ni prav, zavedam se, da je potreben osebni odnos do omenjenih perečih, pomembnih in zahtevnih tem, pa vendar, priznam: dost' mam!
Vesel sem, da v komentarju lahko razmišljam o dogodkih, ki v sebi niso imeli političnih senc, o srečanju, ki je prineslo prijateljske nasmehe, slavju, ki nas je združilo v veselju, dnevu, ki je imel v sebi zahvalo in občutek skupne pripadnosti.
Minulo nedeljo smo praznovali, delali dobro delo, se srečevali s prijatelji in tkali poti do novih znanstev. Radostno dogajanje v Mariboru je pokazalo, da je prav veseliti se in se zahvaljevati Bogu za dane milosti, prijatelje, sodelavce in za priložnost biti skupaj.
Že, ko smo pred meseci načrtovali, da bomo vsakega dvajsetega v mesecu pripravljali akcijo Dobro delo dobro dene, smo spoznali, da bo julijska izvedba povezana s srebrnomašnim jubilejem našega glavnega in odgovornega urednika Francija Trstenjaka. Kmalu je bila rojena ideja o srečanju Prijateljev Radia Ognjišče in vsem, kar smo v nedeljo res imeli priložnost doživeti. In tega ni bilo malo!
Sodelavci Radia Ognjišče smo se znova zavedli, da je poseben privilegij za šefa, glavnega in odgovornega, imeti duhovnika. Z mnogih strani lahko slišimo o direktorjih, ki ne spoštujejo nobenih človeških pravil, ki kršijo zakone, bonton in pravila vseh vrst. Zato je prav, da se ob srebrnomašnem jubileju spomnimo, da to kar imamo sami ni samoumevno. Če to povemo naglas, pa je, v šali rečeno, lahko tudi namig naši prvi glavi, naj ostane to kar je! Hvaležni smo, da je tako.
No, celo v dvojini bi lahko govoril o tej temi. Z nami je vseh dvajset let, seveda, tudi msgr. Bole, naš direktor, ki v službi predpostavljenega, prav tako vsa leta kaže svoj duhovniško očetovski odnos do vseh, ki smo mu na nek način zaupani. Morda je za razmere tega sveta moje razmišljanje nenavadno. Kar slišim hihitanje tistih, ki razmišljajo drugače, onih, ki v duhovnikih vidijo vse kaj drugega … Upam, da bodo imeli priložnost doživeti izkušnjo, ki bo razširila njihova obzorja. Komentarjev, kot je moj, tako ne berejo in ne slišijo. Tovrstne teme pa v komercialne medije, v večino časopisov, radijske in televizijske programe niti slučajno ne zaidejo. S Cerkvijo povezane teme se do omembe prebijejo le v povezavi z aferami. Takimi ali drugačnimi … Drugačne plati pač ni potrebno osvetljevati.
Kaže, da so marsikje še vedno teme in izrazi, ki jih je potrebno preskočiti, javno zamolčati in ne poudarjati. Včeraj je, denimo, devetdeset let praznoval pisatelj Alojz Rebula. Kar nekaj člankov sem zasledil, v katerih ni niti z besedico omenjeno, da gre za katoliškega misleca, pisatelja, esejista in prevajalca, ki v svojih delih odpira mnoga aktualna verska vprašanja sodobnega krščanstva. Ne, tovrstne oznake se mnogim slovenskim medijem zdijo nepotrebna navlaka.
Verjamem, da tudi odličje sv. Cirila in Metoda za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci ne bo omenjeno na prvih straneh. Lepo vas prosim! Pa kaj za to, če gre za najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem. Prepričan pa sem, da je slavljenec ponosen na odlikovanje in hvaležen za dokaz, ki kaže na veličino njegovega dela.
In tako je v tem našem svetu: od nas je odvisno kaj izberemo. Lahko se ustavimo ob negodovanju nad mediji, lahko pa pogledamo drugače in se veselimo s slavljencem. Vse ima vsaj dve plati. Zato svetujem: izberite tisto, ki ne bo pohrustala preveč vaših živcev, posvetite se drugačni, tisti, ki opogumlja in krepi! Kako že pravi modrost: „V tebi sta dve bitji. Dobro, ki zahteva ljubezen in slabo, ki živi od grenkobe in sovraštva. Od tebe je odvisno, katera raste in s čim jo hraniš!“
Zato se vračam k temi, ki sem jo izbral za začetek. Ljubezen prinaša in v meni hrani lepe spomine! Veseli smo, da smo se ob nedeljskem slavju lahko srečali z mnogimi prijatelji Radia Ognjišče. Vaši stiski rok, vaši nasmehi in pogovor z vami nam dajejo moči za radijski vsakdan. Hvaležni smo, da vas imamo, zahvaljujemo se vam za poslušanje, molitve in podporo v skoraj minulih dvajsetih letih.