Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik

Jaklič o zapletenem postopku imenovanja vlade in zadevi Patria

Slovenija | 27.06.2014, 20:55

V četrti junijski oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili predavatelja na univerzi Harvard v ZDA ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se v luči skorajšnjih državnozborskih volitev pogovarjali o tem, kaj ustava nalaga državnemu zboru in poslancem. V drugem delu oddaje pa je komentiral tudi zadevo Patria.

Jaklič je uvodoma spomnil, kako težko je v primeru, ko vlada odstopi, priti do predčasnih volitev. "Tukaj je slovenski postopek izjemno zapleten. Rekli bi lahko, da moramo "okoli riti v žep". Z dodatnimi predlogi za novega mandatarja, tremi krogi in tako naprej, to je verjetno prezakompliciran sistem. Tega se ne da urediti z zakonskimi rešitvami ampak le s spremembo ustave. Ti predlogi so v preteklosti že bili, poenostaviti bi bilo potrebno ta postopek, to je v dobro naše države kot celote," je poudaril Jaklič.

Na vprašanje o nastajanju novih političnih strank predvsem na levici pa je Jaklič dejal, da je glede na sistem ustanavljanje novih strank nemogoče ustaviti: "V proporcionalnem sistemu volilnem sistemu tega ni mogoče preprečiti. V skladu s skupnimi evropskimi standardi, ki so jih izoblikovale institucije predvsem Sveta Evrope velja, da volilni prag ne sme biti večji od največ petih odstotkov. Tri in pet pa ni takšna razlika, da bi preprečili fenomen "satelitov". Neko majhno stranko že, ne pa celotni fenomen novih strank, ki so ustanovljene za hitro zmago in potem njihova slava hitro ponikne. Dokler bomo imeli proporcionalni sistem, se Slovenija ne bo izkopala iz te težave. Je pa to ključna težava, ker vnaša netransparentnost v politični prostor, ker ne omogoča neke jasne politike, ki bi bila tudi stabilna za dobo štirih let v katerih se sploh lahko naredi nekaj dobrega za državo."

O primeru Patria je Jaklič ponovil, da gre za primer, ki pravno sploh ne obstaja: "To je politično morda lahko za koga zelo dobrodošel primer, da nabira politične točke ampak pravno ta primer že od vsega začetka ni obstajal." Spomnil je, da so na to opozorili tudi nekateri nekdanji ustavni sodniki ter predsedniki ustavnega sodišča, med njimi Franc Testen, Lovro Šturm, Matevž Krivic, Mitja Deisinger, Tone Jerovšek in podobni.

Klemen Jaklič je v oddaji predstavil svoj pogled na to, kakšna je Slovenija po 23. letih samostojnosti. Meni, da se vrtimo v krogu, da bi morali stopiti iz njega ter narediti več, predvsem na področju izobraževanja, sodstva in medijev.

Vabljeni k poslušanju oddaje.

Slovenija, Politika, Oddaje
Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol) Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol)

Dostojanstveno slovo

Ob izteku lanskega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.

p. Damjan Ristić (photo: Jaka Korenjak) p. Damjan Ristić (photo: Jaka Korenjak)

Globine: Je ateizem neke vrste vera? #videopodkast

»Razlika med ateistom in teistom je namreč ta - če je za ateista samo materialni pozitivni vzrok, je za teista potem še duhovni vzrok. Ateist živi samo v materialnem svetu, medtem ko teist živi ...