Pregled dogodkov od 14. do 21.6.2014

Slovenija | 21.06.2014, 20:00 Tanja Dominko

V minulem tednu je najbolj odmevala zgodba v zadevi Janeza Janše in njegovega odhoda v zapor, kamor so ga pospremili številni podporniki, mnogi bodo pred zaporom vztrajali do izpustitve, sicer pa se je začela tudi kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, poleg tega pa velja omeniti nove preiskave v zdravstvu.

Najodmevnejši dogodek tedna

Potem ko smo že prejšnji teden pričakovali odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z ustavno pritožbo Janeza Janše, smo jo dočakali šele v torek. Sporočilo je, da je zavrglo ustavno pritožbo zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev. Pet ustavnih sodnic in predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič so bili mnenja, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi Ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. O njihovi utemeljenosti bo najprej moralo odločiti vrhovno sodišče. Medtem pa so trije ustavni sodniki: Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec dali odklonilna ločena mnenja.

In kakšna so ločena mnenja sodnikov?

Ustavni sodnik Jan Zobec je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da se v naši državi ne sme zgoditi, da bi bil kdorkoli obsojen za abstraktno' storjeno dejanje in da si sam ne more si zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke. Primer po njegovem mnenju naravnost kliče po zadržanju izvršitve z izpodbijano sodbo naložene zaporne kazni in po čim prejšnji odločitvi o ustavni pritožbi.

Ustavni sodnik Ernest Petrič pa je v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nepopravljive posledice, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor. Opozoril je, da Ustavno sodišče v sklepu o zavrženju Janševe pritožbe po eni strani nakazalo možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic in potrebo resne in poglobljene ustavnopravno presoje. Meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov. Ustavni sodnik Mitja Deisinger pa je v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje.

Janšo, ki je bil v času nakupa patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora. Včeraj so ga na Dob pospremili številni njegovi podporniki, nekateri med njimi so vztrajali v bližini zapora tudi ponoči, spet drugi pa bodo tja še prišli v prihodnjih dneh. Tone Krkovič bo kazen začel prestajati 4. julija, za odložitev oz. alternativno prestajanje kazni ne bo zaprosil. Tistim, ki so ga obsodili, očita nestrokovnost, nepoštenost in brezvestnost, kazen pa doživlja kot nepopisno krivico, prizadetost in nemoč. Ivan Črnkovič pa je medtem zaprosil za alternativno prestajanje kazni.

V teh dneh so se odzvali tudi številni drugi pravni strokovnjaki in podvomili v pravilnost odločitve Ustavnega sodišča. Vse več pa je tudi takih, ki so s prstom pokazali na vprašljivost obtožnice, saj v njej ni konkretiziranega kaznivega dejanja. Pa tudi sicer se pojavljajo številni dvomi v pravičnost sojenja. V sredo sta na novinarski konferenci nastopila skupaj prvak SDS Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz. Janša je predstavil nekatere dokumente iz finskega sodnega spisa v primeru Patria, ki jih ni v slovenskem sodnem spisu v tem primeru, in po njegovih besedah dokazujejo, da je bil sodni proces v primeru Patria v Sloveniji od samega začetka montiran.

"Dokazi so se selektivno vlagali v spise," pa je dejal Janšev odvetnik Franci Matoz. „Dolžnost tožilstva je, da upošteva vse, tudi razbremenjujoče dokaze. Naši tožilci pa so očitno glavne dokumente pustili na Finskem, pravi Matoz, ki je še dodal, da so bili na finskem dokumentu dodani zapisi z namenom škoditi Janezu Janši. Tako tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je primer vodila na začetku, kot Andrej Ferlinc, ki je delo nadaljeval, sta zatrdila, da to ne drži. Zgodba Patria torej še zdaleč ni končana.

Volitve 2014

Začela se je mesec dni trajajoča volilna kampanja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 13. julija. Volilne ankete največ možnosti za zmago pripisujejo Stranki Mira Cerarja, sledi ji SDS. Za 90 poslanskih mest se potegujejo kandidati 16 strank oz. koalicij. V vseh osmih volilnih enotah so jih vložili SDS, SD, DeSUS, NSi, DL, SNS, Stranka Mira Cerarja in koalicija Združena levica, PS, ZaAB, SLS, Zeleni Slovenije in Enakopravni džavljani - Naprej Slovenija, Verjamem, Liberalno-gospodarska stranka in tudi Piratska stranka. Medtem pa je Humana Slovenija kandidatno listo vložila le v volilni enoti Ptuj. Med 16 strankami oziroma listami je ne glede na sila kratek rok po tem, ko so bile napovedane predčasne volitve, tudi nekaj takih, za katere je presenetljivo, da jim je uspelo vložiti liste v vseh enotah. Če sta namreč Piratska stranka in lista Verjamem sodelovali že na volitvah v Evropski parlament, tega ne moremo reči za Stranko Mira Cerarja, ki se je šele ustanovila, niti za Zavezništvo Alenke Bratušek, pa tudi Zelene Slovenije in Enakopravne državljane - Naprej Slovenija in Liberalno gospodarsko stranko. SD in DeSUS ob napovedanem sodelovanju kot t. i. socialdemokratski blok na volitve odhajata samostojno, a SD v sodelovanju z zunajparlamentarno Solidarnostjo, katere kandidate je vključila v svojo listo. Možnosti za uspeh so pri mnogih od 16-ih list minimalne, a vendar bodo lahko v predvolilni kampanji dobile svojih pet minut slave v obliki televizijske in radijske pozornosti. Uradno bo podatek, katere liste se bodo znašle na volilnih lističih 13. julija, znan šele čez nekaj dni, saj morajo prestati še postopek preverjanja ustreznosti oz. zakonitosti.

In kakšni so programi strank? SDS se zavzemajo za večjo gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta. Predvideva tudi 50 evrov višjo plačo za vse, ki zaslužijo do 1000 evrov, in letno razbremenitev družin za 200 evrov na otroka. Nepremičninskega davka ne bi uvedli, prav tako ne bi nižali pokojnin.

SD izpostavljajo ukrepe za nova delovna mesta in boj proti korupciji. NSi v programu izpostavljajo predvsem tri točke: nižje davke, enostavne upravne postopke in odprto gospodarstvo. S tem želijo vzpodbujati predvsem dobro klimo za gospodarstvo. SLS se med drugim zavzema za konkurenčnost slovenskih podjetij, za uporabnike prijazno državo, povečanje samooskrbe, povečan bojo proti korupciji.

Na POP TV so v četrtek zvečer že pripravili soočenje in mnenja podali predsedniki strank, ki jim zadnje javnomnenjske ankete obetajo največ podpore: Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Karl Erjavec (DeSUS), Dejan Židan (SD), Ljudmila Novak (NSi), Franc Bogovič (SLS), Zoran Janković (PS) in Alenka Bratušek (ZaAB). Pri vprašanju, kdaj in za koliko bodo zmanjšali javni dolg, je Janković dejal, da bi ga od leta 2016 zmanjševal za eno milijardo evrov in bi se v primeru neuspeha takoj umaknil. Bogovič je povedal, da je v dveh letih najprej treba "priti na nulo".

Erjavec je izpostavil pomen podpore izvoznega gospodarstva in vzdržnega dolga. Židan dolga očitno še ne bi zniževal, saj pravi, da bodo dosegli to, da ne bo več rasel.

Bratuškova pa meni, da se je dolg s sanacijo bančnega sistema "več ali manj" stabiliziral, a da ga je treba postopoma zniževati. Cerar bi dolg zniževal z naslednjimi ukrepi, kot je zelena reforma. Po Janševih besedah je najprej treba doseči, da bomo porabili toliko, kolikor ustvarimo. Novakova je dejala, da bodo naredili vse za večji zagon gospodarstva. Sodelujoči so odgovarjali tudi na vprašanje, kdaj bi znižali davke na plače in tako spodbudili konkurenčnost ter o možnostih sodelovanja. Vidijo ga predvsem v programsko sorodnih strankah.

Družba in gospodarstvo

V soboto je ameriški predsednik Barack Obama za novega veleposlanika ZDA v Sloveniji predlagal kariernega diplomata Brenta Roberta Hartleyja, zdaj tretjega človeka urada za evropske in evrazijske zadeve v State Departmentu. Potrditi ga mora še senat.

Predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, se je v začetku tedna mudila v BiH, obiskala Maglaj in Doboj, ki sta bila najbolj prizadeta v poplavah. Ob tem je napovedala nadaljnjo pomoč Slovenije prizadetim območjem. Odpotovala je še v Srbijo, kjer sta s srbskim premierom Aleksandrom Vučićem podpisala pismo o nameri za sodelovanje pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek državnemu zboru posredoval predlog, s katerim za mesto informacijske pooblaščenke predlaga v imenovanje Mojco Prelesnik, sicer pravnico s pravosodnim izpitom in nekdanjo namestnico informacijskega poblaščenca. Podpora Prelesnikovi je vprašljiva, državni zbor o njej še ni odločal in lahko se zgodi, da bo šele v prihodnjem mandatu. Medtem pa je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki se ji 15. julija izteče mandat, dejala, da institucijo zapušča v izjemno dobri kondiciji. Za svojega naslednika pa si želi politično neopredeljenega strokovnjaka.

Izbrisani prebivalci Slovenije so lahko začeli na upravnih enotah oddajati vloge za odškodnine zaradi izbrisa, saj se je začel izvajati zakon o odškodninah za izbrisane. Na ministrstvu za notranje zadeve pričakujejo okoli 12.000 vlog, za odškodnine pa naj bi skupaj namenili okoli 130 milijonov evrov. Dejstvo, da smo pred leti od vladnih predstavnikov poslušali, da odškodnin ne bo, pustimo ob strani.

Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je po januarju aprila znova dosegla 1000 evrov, saj je znašala 1000,80 evra. Na mesečni ravni je bila povprečna mesečna neto plača nominalno višja za 0,4 odstotka, realno pa za 0,1 odstotka nižja od povprečne plače za marec.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila aprila 13,4-odstotna, kar je 0,5 odstotne točke manj kot marca in 0,1 odstotne točke več kot aprila lani. Med moškimi se je stopnja na mesečni ravni znižala za 0,6 odstotne točke na 12,6 odstotka, pri ženskah pa za 0,3 odstotne točke na 14,4 odstotka, kažejo podatki statističnega urada.

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v sredo na petih naslovih na območju Policijske uprava Ljubljana opravili preiskave, v okviru katerih so preiskovali sume korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu. Preiskave so bile povezane s posli UKC Ljubljana z operacijskimi mizami. Zaradi zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o obravnavanih kaznivih dejanjih so preiskovalci pridržali eno osumljeno osebo, po poročanju medijev Janeza Zemljariča, ki je bil nato zvečer izpuščen na prostost.

Vlada je potrdila načrt, kako Slovenskim železnicam zagotoviti sredstva za opravljanje obvezne gospodarske javne službe in kako sanirati škodo, ki je zaradi žledoloma nastala na železniški infrastrukturi. Za sanacijo škode na progi Borovnica-Pivka bo v tem in prihodnjem letu zagotovila celoten znesek v višini dobrih 40 milijonov evrov. Ni pa potrdila sprememb zakona o Darsu, s katerimi so želeli pridobiti sredstva za vzdrževanje državnih cest.

Na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani se je z zaslišanjem prič, tudi zunanjega ministra Karla Erjavca, končala glavna obravnava v tožbi nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta zahteva 20.000 evrov odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja na zunanjem ministrstvu julija lani. Sodišče bo sklep objavilo pisno v 30 dneh.

Kultura

Ta konec tedna se v Sloveniji že začenjajo številni festivali. Med najbolj znanimi je festival Lent, ki je vrata odprl včeraj, ob robu dogajanja pa velja omeniti tudi Festival vin, na katerem se bodo do 5. julija v Mariboru dnevno predstavljali priznani slovenski vinarji. V Črnomlju so sinoči uradno in slovesno odprli osrednji del 51. Jurjevanja v Beli krajini, ki se je z različnimi prireditvami začelo v sredo in bo potekalo do jutri. V Idriji se je začel tridnevni že 33. festival idrijske čipke, ki bo idrijsko čipko združeval z dobrodelnostjo, modo, kulinariko, športom, tekmovanjem in izobraževanjem. Nocoj pa vrata odpirajo številni muzeji, saj bo že tradicionalna takoimenovana Poletna muzejska noč.

Šport

Z 8,8 kilometra dolgim kronometrom se je v četrtek v središču Ljubljane začela kolesarska dirka Po Sloveniji. Drugo leto zaporedoma se je zmage v slovenski prestolnici veselila avstralska pro tour ekipa Orica GreenEdge, a letos ni zmagal Kanadčan Svein Tuft, ampak avstralski zvezdnik Michael Matthews, ki je že zmagoval tako na Giru kot na Vuelti. Šest sekund za njim je zaostal slovenski kolesar ekipe Cannondale Kristijan Koren.

Martina Ratej, slovenska rekorderka, je v torek zmagala na mitingu atletskega izidiva Iaaf v Ostravi na Češkem. V metu kopja je s 64,45 metra za več kot štiri metre ugnala Tatjano Jelačo iz Srbije, tretja pa je bila Nemka Kathrina Molitor.

Slovenska moška rokometna reprezentanca se je uvrstila na svetovno prvenstvo v začetku prihodnjega leta v Katarju, potem ko je na nedeljski povratni tekmi v Velenju premagala Madžarsko z 32:26.

V Tacnu se je v nedeljo končala tekma svetovnega pokala v slalomu na mirnih vodah. Za konec so bile na sporedu še ekipne vožnje kajakašic, kjer so Slovenke Urša Kragelj, Eva Terčelj in Ajda Novak osvojile tretje mesto. Nastopile so zgolj štiri ekipe. Zato pa sta se v nedeljo na zmagovalni oder povzpela člana dvojca Luka Božič in Sašo Taljat, ki sta morala premoč priznati le slovaškima bratoma Petru in Ladislavu Škantarju. Med kajakašicami pa je bila Urša Kragelj četrta, Eva Terčelj deveta, Ajda Novak pa je nastope končala v polfinalu.