Novomašnik bod' pozdravljen
Slovenija | 28.06.2014, 13:43
Novomašnik bod' pozdravljen bo tudi letos odmevalo v naši deželi, ne tako pogosto, a vendarle veselje ob vsakem, ki odhaja v Gospodov vinograd, ne bo zato nič manjše. Cerkev na Slovenskem se veseli sedmih novomašnikov, ki bodo delovali v domovini in smo jih predstavili v oddajah Naš gost ter dveh, ki bosta posvečena in delovala zunaj nje, eden v Sarajevu, drugi v Braziliji.
Po dva novomašnika prihajata iz ljubljanske in celjske škofije ter salezijanske redovne skupnosti, eden je iz Murske Sobote.
Mašniška posvečenja bodo že v nedeljo, 29. junija 2014, na praznik sv. apostolov Petra in Pavla. V ljubljanski stolnici in murskosoboški stolnici bo ob 16. uri, v katedrali v Gornjem Gradu pa ob 15. uri. Dve posvečenji bosta tudi v tujini; istega dne v Sarajevu, v Sao Paulu pa 22. avgusta.
O duhovništvu, poklicanosti, molitvi in sodelovanju z laiki so razmišljali Primož Korošec, Janez Suhoveršnik, Andrej Naglič, Mohor Rihtaršič, Marko Rakun, Zoran Car in Ivan Hrastnik v drugi oddaji.
Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje (Jn 15, 13)
Primož Korošec je 34-letni salezijanec, ki bo novo mašo daroval 6. julija v Šmartnem v Tuhinju. Za geslo si je izbral: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje (Jn 15, 13). „V mojem življenju so bili prijatelji, poleg Boga, vedno na prvem mestu in ko sem izbiral geslo, mi je bila ta misel najbolj blizu,“ je povedal Primož, ki je klic zaslišal že pri devetih letih, ko je v župnijo prišel nov župnik: „Takrat sem si rekel, če bi jaz imel take talente kot on, potem bi tudi jaz postal duhovnik. To sem potem odložil, saj sem doštudiral na Visoki upravni fakulteti v Ljubljani. Na Oskovnici sem poznal salezijance in takrat sem ponovno začutil klic in mu sledil.“ Primož Korošec svojo duhovniško pot začenja s 34 leti.
Janez Suhoveršnik je 31-letni salezjanec, ki si je za geslo izbral misel Gospod je moj pastir (Ps 23, 1). „Zdi se mi, da se vsak duhovni poklic rodi že zelo zgodaj, sam sem v tretjem razredu v osnovni šoli napisal, da želim postati duhovnik. Učiteljica je pristopila k meni, naj napišem še kakšen drug poklic, ki me navdihuje, zato sem dopisal kmetovalec. Navdušili so me duhovniki, ki sem jih poznal,“ z veseljem pripoveduje Janez. Klic je bil močan, a v času študija se je ves čas spraševal, kako bo zmogel, saj je od tretjega leta, ko se je nesrečno polil s kropom, jecljal. Spraševal je Gospoda, kako naj dela v njegovem vinogradu, če nima osnovnega orodja, kako bo pridigal s svojo govorno hibo. A odgovor je dobil pri dijakonskem posvečenju - od takrat ne jeclja več in še močneje veruje, da Bog vedno da tisto, kar potrebujemo. Svojo duhovniško pot bo začel v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, kjer bo imel novo mašo 13. julija.
Iz vere k resnici
Andrej Naglič prihaja iz Ribnega pri Bledu, kjer bo imel novo mašo 6. julija, z geslom Iz vere k resnici. Njegova pot v duhovništvo, ki ga začenja pri 36 letih, je precej nenavadna, doštudiral je pravo in se zaposlil. „Nisem se odločil za duhovništvo, ampak sem se odločil, da odgovorim na klic,“ pravi Andrej, ki svojo moč črpa z molitveno držo: .“Ko primerjaš tisti nemir, ki ga občutiš, preden stopiš na pot in mir, ki ga občutiš, ko stopiš na to pot, veš, da je vse to večje kot vse posvetno, čemur se odpovedujem.“ Veseli se dela na župniji, saj pravi: „Če bomo na razpolago ljudem, bomo veliko pripomogli k dobremu po slovenskih krajih. Delo z ljudmi po vaseh, po mestih je temeljno poslanstvo Cerkve.“ Andrej Naglič je spregovoril tudi molitvi, ki je zanj: „res nekaj nujnega, osmišlja življenje. Že zjutraj te krepi, ti daje moč, da vstopaš v vse izzive in odnose z ljudmi z nekim nadnaravnim pogledom, ki ni omejen samo s tem, kaj ti bo dan koristnega prinesel. Z molitvijo lahko posvečuješ vsak trenutek svojega dneva, ko ga daruješ Bogu in s tem narediš iz svojega življenja molitev. Tako polepšaš trenutek tudi drugim. Hkrati je molitev nekaj lepega v Božjih očeh, saj je to edino, kar lahko Bogu darujemo.“
Iz teme naj zasveti luč (2 Kor 4)
Mohor Rihtaršič prihaja iz župnije Selca, kjer imajo že od leta 2008 vsako drugo leto novo mašo. Letos jo bo Mohor daroval 6. julija. Za svoje geslo si je izbral Iz teme naj zasveti luč (2 Kor 4). „Geslo na lep način ponazarja hrepenenje vsakega človeka, ki si resnično želi, da bi v ta svet, v življenje, kjer živi, znal prinesti luč ljubezni, Božjo luč, ker tako resnično postajamo bolj božji,“ razlaga Mohor, ki rad dela z mladimi in jim poskuša pokazati, da ima vsako življenje smisel, da vsakega Bog kliče na svojo pot. „Moj osebni odnos z Bogom se krepi v molitvi in sveti maši, to sta najbolj pomembna temelja zame in bi morala biti za vsakega kristjana. Resnično si ne znam prestavljati življenja duhovnika, ki bi delal brez molitve in evharistije,“ pravi 25-letni Mohor Rihtaršič.
Marko Rakun prihaja iz župnije Rečica ob Savinji, za novomašno geslo si je izbral: Posveti jih v resnici, tvoja beseda je resnica (Jn 17, 17). „Jezus se mi zdi kot resnica, temelj, na katerem se gradi vsako krščansko življenje, tudi moje. Resnica je temeljna. S tem 17. poglavjem sem bil že dolgo povezan,“ razlaga Marko. Je najmlajši od petih otrok, ki bi moram naslediti delo na domači kmetiji, a duhovniški klic v sredini srednje šole je bil močnejši. Na vprašanje, na katerem področju bi morala biti Cerkven najbolj prisotna, pa je odgovoril: „Mislim, da je za Cerkve temeljna družinska pastorala. Veliko moramo moliti za duhovne poklice, ampak dokler ne bomo bolj delali z družinami, s starši, bo duhovnih poklicev manj. Ti rastejo v domačem okolju, družinah, če se bo doma molilo, bralo Sveto pismo, se bodo mladi lažje odloči za to takšno bot. Tudi molitev moramo usmeriti za naše družine.“
Zoran Car prihaja iz Cankove, tam bo imel novo mašo 6. julija. Pod tvoje varstvo je njegovo novomašno geslo, ki je vzeto iz ene najstarejših Marijinih molitev iz začetka 4. stoletja. K Mariji se kristjani vseh stoletij z velikim zaupanjem zatekamo. „Duhovnik pri svojem poslanstvu ni sam, dela z ljudmi, za ljudi, v prvi vrsti pa mora biti povezan z Bogom in Božjo Materjo, kateri se ob začetku svoje poti priporočam,“ pravi 25-letni Zoran Car in dodaja: „Boga moramo razumeti kot svojega najboljšega prijatelja, kot vir in izvir, od katerega vse prihaja in h kateremu vse gre.“
Ivan Hrastnik prihaja iz Laškega, kjer bo imel novo mašo 13. julija. Za novomašno geslo si je izbral Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka (Ps 23, 1) „Pastir je tisti, ki varuje svoje ovce in vse je odvisno od njega - če je dober, čredi nič ne manjka. Želim si, da bi bil Gospod v mojem življenju še naprej kot dobri pastir, da bi me spremljal na poti, da bi mu lahko sledil in znal prisluhniti njegovemu glasu“ ob svojem geslu pripoveduje Ivan, ki je že kot otrok začutil klic. Njegov krstni boter je stric, ki je duhovnik in prav on mu je bil že od nekdaj resnično pravi vzornik. „Osnovno poslanstvo cerkve je oznanjanje Evangelija, da se božja beseda prinaša med ljudi, da v njej najdemo oporo za življenje. Preizkušnje nas čakajo vsak dan, na vsakem koraku in zakaj ne bi slabega sprejeli, če smo že dobro. Duhovniki moramo oznanjati Božjo besedo in biti med ljudmi,“ je v pogovoru spodbudil Ivan Hrastnik.
