Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Tanja Dominko
Travniški sadovnjak (foto: Janez Ocepek)
Travniški sadovnjak

Družinske kmetije pomemben del boja proti revščini in lakoti

20.06.2014, 06:00

Na svetu je več kot 500 milijonov družinskih kmetij. Kako pomembne so, so prepoznali Združeni narodi, saj so jim posvetili to leto. Ocenjujejo namreč, da je lahko njihov prispevek v boju proti revščini in lakoti po svetu velik.

Družinsko kmetovanje je oblika kmetovanja, ki prevladuje tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju. Lahko vključuje različne dejavnosti, od gozdarstva, ribogojnic in živinoreje do vrtnarstva, poljedelstva in sadnih nasadov.

Združeni narodi želijo družinsko kmetovanje v tem letu postaviti v središče različnih politik, s čimer bi prišlo do premika k bolj enakovrednemu in uravnoteženemu razvoju. Ocenjujejo, da so družinske kmetije pomembne, saj med drugim zagotavljajo kakovostno in varno hrano. Ne gre zanemariti socialnega vodika, prav tako velja omeniti prispevek družinskih kmetij pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, kulturne krajine kot naravne dediščine in vitalnega podeželja.

Po zadnjih začasnih podatkih iz leta 2013 smo imeli v Sloveniji več kot 72.600 kmetij. Med njimi prevladujejo družinske kmetije. Kar 80 odstotkov vseh kmetij pri nas se je ukvarjalo z živinorejo, kar je povezano z naravnimi danostmi za kmetovanje. Podatki, ki nam jih je posredoval državni statistični urad, kažejo, so v letu 2010, ko je v večini članic Evropske unije potekal popis kmetijstva, v vsej Sloveniji njive sestavljale 36 odstotkov, trajni nasadi 6 odstotkov ter trajni travniki in pašniki 58 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi.

Pri družinskem kmetovanju ne gre le za prenašanje neke dejavnosti in zemlje iz roda v rod, ampak tudi za ohranjanje tradicije in vrednot. "Pred kratkim sem govoril z enim zdravnikom. Rekel mi je: V vašem poklicu imate privilegij, saj lahko z družino preživite veliko časa, tudi med delom. V ostalih poklicih je to težava. Na otroke je treba sicer paziti, še posebej, kadar kmet dela z različnimi stroji. Ampak otroci morajo biti zraven, da spoznajo, kakšno je življenje na kmetiji in kako se odvija delo," je za naš radio potrdil Klemen Matk, gospodar Matkove kmetije nad Logarsko dolino. Poudaril je, kako pomembno je sožitje starejših in mlajših generacij. "To je mogoče tudi tako, da na primer stari starši, ko so njihovi sinovi oziroma hčere na terenu, popazijo vnuke in jim pripovedujejo, kaj se je dogajalo včasih. S tem krepijo mlajši rod. Ker človek ve, da je bilo težko tudi njegovim prednikom in da so pretrpeli marsikaj, se lažje sooča z različnimi ovirami in je močnejši."

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Dobro delo dobro dene , Slovenija , Kmetijstvo

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc) Dr. Jože Možina s knjigo Slovenski razkol (photo: Rok Mihevc)

Novinarji in resnica, izkušnja dr. Jožeta Možine

Na god zavetnika novinarjev, sv. Frančiška Saleškega, se katoliški novinarji še posebej zavemo, kako pomembno je javnosti posredovati resnico. A žal imajo nekateri novinarji s tem težave, saj so ...

Janez Janša (photo: Rok Mihevc) Janez Janša (photo: Rok Mihevc)

Znano je ime novega mandatarja: Samo DaniJanša

Volitve so pred vrati in o tej temi bomo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«, gotovo do njih še velikokrat spregovorili. Tokrat smo trenutno aktualno politično stanje pokomentirali s p. ...