Nežmah opaža pojav „brezmadežnikov“
Slovenija Tanja Dominko
Politično prizorišče se počasi segreva in pripravlja na julijske predčasne volitve. Figure na šahovnici utegne nekoliko premešati pojav novih strank, že zdaj pa je zagotovo, da se nekatere obstoječe parlamentarne stranke v prihodnjem mandatu s to oznako ne bodo mogle pohvaliti. A bitka bo naporna.
Stranke v tem času kar dežujejo, vsak dan se skoraj pojavi nova stranka, ki se „predstavi kot čista, brezmadežna, idealna in se kaže kot nadomestek takih, kot sta Virantova lista in Jankovičeva PS“, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal publicist dr. Bernard Nežmah. Po njegovih besedah ne gre za nove stranke, saj so v njih večinoma že znani politiki. Problem je tudi naslednji: „Gre za obliko premeščenega političnega spopada. Namesto da bi se stranke, ki jih volivci poznajo po njihovih preteklih dosežkih, pomerijo na volitvah, se pojavijo nove, postavljajo se takoimenovani brezmadežniki, ki onemogočijo racionalno izbiro. Ne veš, kaj neka stranka počne, česa je sposobna, ampak ti naštejejo idealnosti, ki jim lahko samo verjameš.“
Včeraj je denimo stranko ustanovil še pravnik dr. Miro Cerar. Sam je dejal, da je treba povrniti zaupanje v slovensko politiko in da je njegova stranka tista, ki ponuja realno upanje. Zdi se, da cilja na glasove na sredini. „Vprašanje zanj bi bilo, ali bi bil pripravljen vstopiti v vlado, ki bi jo sestavljali tudi ljudje iz pomladnega pola. Tega ni izrekel, zato ne moremo govoriti o njegovi sredinskosti. To bi pomenilo, da si pripravljen sodelovati z vsemi.“
Dr. Nežmah tudi pravi, da je pri strankah še en fenomen- manj kot vemo o njih, močnejše so. „Dokler je Šoltes mit, je precej visoko postavljen. Ko je bil Cerar še večji mit, se je ob vzporednih volitvah pokazalo, da je še večji. Vendar jim dajmo možnost enega meseca, dveh, da nastopajo v kampanjah, in kmalu se bo izkazalo, da je to res le mit, saj večje razlike med njimi ni. Programi sami ne pomenijo ničesar.“
Hkrati tudi meni, da bo Jankovičeva PS na volitvah dobila več glasov kot Bratuškina stranka. Medtem pa na pomladni strani dr. Nežmah pogreša malo več vsebinskega naboja in se sprašuje, ali ne pridobivajo točk le s pomočjo ostre retorike proti partnerjem.
