Jurjevski koledniki
Slovenija
O veljavi svetega Jurija in njegovi priljubljenosti na Slovenskem pričajo številne cerkve, krajevna imena in jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo prepletali s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. O svetem Juriju viri poročajo, da je bil vojščak, doma iz Male Azije. Po legendi naj bi v boju z zmajem rešil sv. Marjeto. Na Slovenskem so praznovali jurjevo največ s koledniškimi obhodi. Vsaj do druge svetovne vojne je bilo zelo živo v Beli krajini, po vzhodnem Dolenjskem, Koroškem in Štajerskem. V nekaterih krajih se je ohranilo še po vojni, ponekod celo do današnjih dni. Ali pa je bilo vmes prekinjeno in kasneje na novo obujeno. V Beli krajini Zelenega Jurija vodijo, po Koroškem Šentjurja jagajo, po vzhodnem Dolenjskem pa Jurija pojejo.
V oddaji so nastopile tri koledniške skupine iz okolice Rake; koledniki Florjan Ardro pri Raki, starejša skupina kolednikov z Rake in koledniki pevske skupine Lavrencij z Rake. Nadalje jurjevski koledniki iz Dolnjega Brezovega, Trnovca in z Blance.
