O svetosti Janeza XXIII. in Janeza Pavla II.

Papež in Sveti sedež | 22.04.2014, 13:36 Marta Jerebič

V Vatikanu so danes na tiskovni konferenci spregovorili o svetosti Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Spomnili so tudi na prvi dogodek v sklopu kanonizacije. To je srečanje mladih v lateranski baziliki, ki se bo začelo nocoj ob 20.30. Na njem bosta pričevala oba postulatorja za kanonizacijska postopka, in sicer na temo Dediščina svetnikov.

Postulator za kanonizacijski postopek Janeza XXIII., Giovangiuseppe Califano, je življenje Janeza XXIII. povzel z besedami, da je bil pastir in oče. »Papež Frančišek je nedavno, ko je sprejel romarje iz škofije Bergamo, dejal: Cel svet je v papežu Janezu XXIII. prepoznal pastirja in očeta. Pastirja, ker je bil oče. To je izraz, ki povzema njegovo duhovnost.«

Kot je še dejal Califano, so Janeza XXIII. zaznamovali ponižnost, radodarnost, pristno veselje, pokorščina in mir. V vseh teh značilnostih lahko zasledimo svetost Janeza XXIII.

Postulator za kanonizacijski postopek Janeza Pavla II., msgr. Slawomir Oder, je povedal, da so sošolci Karola Wojtyle že v semenišču na njegova vrata napisali besede Bodoči svetnik. Poudaril je, da je Janeza Pavla II. zaznamovala ljudska vernost. Prvi, ki mu je posredoval vero, je bil njegov oče, ki ga je naučil moliti. Druga oseba, ki je bila pomembna v njegovem življenju, je bil laik Jan Teranowski, ki je pripomogel, da je postal duhovnik, vplival pa je tudi na njegovo pobožnost do Marije. Tretja oseba, ki je vplivala na njegovo duhovnost, je bil kardinal Sapieha, ki je bil vodja tajnega semenišča. S temi tremi osebami so povezane tri značilnosti: preprosta vera, mistična globina, pogum, da se je lahko soočal z izzivi življenja. Glavni vidik svetosti pri tem je po Oderjevih besedah mistična globina oziroma dejstvo, da je bil Janez Pavel II. Božji človek. »Bil je človek, ki je znal v Bogu najti vir svojega življenja. Molitev je bila zanj dihanje, voda, vsakdanji kruh. Poznan je njegov stil življenja, ki je bil tudi v Krakovu v prisotnosti Boga. Janez Pavel II. je govoril o evharističnem prostoru. Bival je v evharističnem prostoru. Vidno znamenje te želje bivanja v evharističnem prostoru skupaj s središčno vlogo evharistije, maše, je bila preprosta miza v kotu kapele v Krakovu, kjer je molil in vodil Cerkev v Krakovu.«

Kot je še dejal msgr. Oder, je Janez Pavel II. evharistični prostor živel do konca svojega življenja. Njegovo duhovnost pa je povzel še z besedami, da je Janez Pavel II. evangeliziral in ljudi vodil k svetosti.