Na potepu skozi gozd.
Mednarodni dan gozdov v znamenju katastrofalnega žledoloma
Slovenija |
21. marec je mednarodni dan gozdov. Generalna skupščina ga je razglasila z namenom osveščanja javnosti o pomembnosti gozdov in dreves za vse življenje na Zemlji. V Sloveniji letošnji dan mineva v znamenju odpravljanja posledic katastrofalnega žledoloma.
Ledena ujma, ki je v začetku februarja prizadela dobršen del države, je poškodovala skoraj polovico gozdov. Hud žledolom je po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana v gozdovih povzročil tisočletno škodo, v številkah pa se je ta približala 200 milijonom evrov. Najhuje je bilo v gozdovih na prehodu med Primorsko in Notranjsko, kjer je žled sicer pogost pojav, vendar pa takšnih razsežnosti naravne katastrofe tudi tam ne pomnijo. Vlada je k ukrepom za kar najučinkovitejšo odpravo škode gozdov med drugim pristopila z interventnim zakonom, lastniki pa so se lotili čiščenja poškodovanega drevja. Doslej je bilo po oceni v. d. direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma iz gozdov odpeljanih med 15 in 20 odstotkov v žledolomu poškodovanega drevja. „Eden od rokov, ki je za gozdove kritičen je rok za lubadarja. Pojavljajo se nam že jelovimi lubadarji, torej ne bo napadena samo smreka. Sam sanacijski načrt bo opredeljeval tudi morebitno zaščito teh sortimentov, ki ne bodo odpeljani pravočasno iz gozda, ampak bodo zaradi transportnih težav obtičali ob gozdnih prometnicah in jih bo potrebno zaščititi pred tem, da bi postali gojišče lubadarja.“
Da bi gozd zaščitili pred dodatno škodo, ki jo utegnejo povzročiti škodljivci, se lastnikom gozdov zdaj že nekoliko mudi. Oražem je izrazil upanje, da bodo lastniki čim več poškodovanih iglavcev iz gozda odpeljali do 15. maja. Vendar pa jih je obenem pozval, naj se dela v gozdu lotevajo le ustrezno usposobljeni in opremljeni.
Slovenija sicer sodi med najbolj gozdnate države v Evropi. Večji delež gozda kot Slovenija imata v Evropi le Finska in Švedska. Pomen gozda in lesa v zadnjem času močno narašča, saj je obdelava lesa energetsko nepotratna in prijazna do okolja. Za Slovenijo je les kot energent eden najpomembnejših obnovljivih virov energije, s katerim nadomeščamo fosilna goriva.
