Materinstvo - Božji dar, čudež in milost

Cerkev na Slovenskem | 25.03.2014, 14:35 Petra Stopar

V veliko čast mi je, da lahko spregovorim in z vami delim svoje razmišljanje prav na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, ki je hkrati dan krščanskih staršev. Mnogi ga poznamo tudi kot dan, posvečen poslanstvu materinstva.

To je ena najlepših, če ne ravno najlepša izkušnja, ki jo lahko doživi ženska. Roko na srce, pa je tudi ena najodgovornejših in zato najtežjih nalog v življenju ženske, saj so od nje odvisni otrokova sreča, varnost in življenje, in to že v samem začetku, ob spočetju človeškega bitja. To poslanstvo ali to nalogo je Bog zaupal ženski, medtem ko je dal moškemu dopolnjujočo vlogo pri uresničevanju tega poslanstva. Brez moškega namreč tudi ženska ne bi mogla biti mati. Tudi če se morda zdi, kot da me bo zaneslo v druge vode, pa raje v tem trenutku ne bi začenjala polemik o napredku znanosti in o poskusih igranja Boga v procesu stvarjenja človeka … Posvetimo danes teh nekaj minut zgolj mamam in njihovi poklicanosti.

Tudi sama sem mati, ne sicer dolgo, saj sem, tako kot velika večina mojih sovrstnic, imela prvega otroka v poznih dvajsetih letih. To je pač posledica današnjih družbenih, izobraževalnih in gospodarskih razmer v Evropi. Vesela sem, da sem sploh deležna tega daru in tega čudeža, ki se je rodil v meni in zdaj teka naokrog kot nedolžno in nadebudno majhno bitje ter ob tem spravlja v smeh in zadovoljstvo nas starše kot druge ljudi okoli sebe.

Materinstvo je res nekaj, kar si lahko ženska predstavlja šele takrat, ko ga dejansko izkusi, kajti prinese občutke in doživljanja, ki si jih prej ne moreš niti zamisliti. Lahko o njih poslušaš, se učiš in pričakuješ določeno veselje ali skrbi … v polnosti pa se zaveš tega poslanstva šele takrat, ko otroka dejansko držiš v naročju. Zato se te tedaj še bolj dotaknejo zgodbe o tragičnih izgubah ali trpljenju otrok nekaterih staršev, ker imaš vedno pred očmi lastnega otroka.

Žal pa se morda današnja družba premalo zaveda pomena materinstva in vloge mater. Marsikdaj to vlogo zamenjajo material, tehnologija, napačna prepričanja in okolica, ki pa nudi samo trenutno uresničitev potreb po materinski ljubezni in bližini. Prava potrditev odraščajočemu človeku ali otroku pa izhaja iz staršev ali skrbnikov ali kogarkoli, ki je res najbližje otroku in je odgovoren v skrbi zanj.

Zato je v tem času, ki ga zaznamuje potrošniška in hedonistična kultura, tudi težko biti mati ter ohranjati moralno držo in podporo otroku, ki je z vseh strani zasut s takšnimi ali drugačnimi sporočili. Mati mora biti zgled pristne človeške iskrenosti, zavetje ter hkrati protiutež zunanjim izkušnjam, ki jih doživlja otrok. Biti pa mora tudi izvir in zgled človeškega sočutja. Kot je že pokojni strokovnjak na področju bio-etike dr. Jože Trontelj poudaril, starši naj v otroku že v zgodnjih letih njegovega življenja vzbudijo občutek empatije, sočutja, kajti le tak človek lahko razvije spoštovanje do drugega človeškega bitja in njegovega dostojanstva, s tem pa do zaščite življenja samega. Kajti, če se sposobnost empatije ne razvije, bomo dobili moralnega invalida – nesrečo zanj in za ljudi okoli njega, je še dejal. In že spet kaj kmalu lahko zaidemo v etične vode in vprašanja o varovanju človeškega dostojanstva od spočetja do naravne smrti. Tako pomembno in razširjeno je materinstvo oz. starševstvo. Obsega vsako področje našega dojemanja sveta in našega delovanja. Konec koncev smo vsi otroci, ne glede na starost. Ob tem pomislimo na vse tiste, ki niso imeli ali nimajo te sreče, da bi občutili vsaj delček materinske ali očetovske ljubezni. V njihovem življenju je zato še toliko bolj pomemben blagoslov na drugih področjih, na katerih uresničujejo svojo potrditev kot posamezniki.

Naj v hvaležnosti za dar starševstva, materinstva, očetovstva, sklenem svoje misli. Če morda kdaj pozabimo na to, kako srečni in hvaležni smo lahko za matere, ki jih imamo, naj bo današnji praznik in materinski dan spodbuda, da priznamo pomembnost te vrednote, ki je nepogrešljiva za razvoj sočutne družbe prihodnosti.