Ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine
Slovenija | 28.03.2014, 14:57
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin se uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej, je danes na ustni razglasitvi sodbe povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.
Zakon o davku na nepremičnine je z današnjo razglasitvijo odločitve ustavnega sodišča - ustavno sodniki so jo sprejeli soglasno - v celoti razveljavljen. V neskladju z ustavo so namreč njegove temeljne določbe, brez katerih zakona ni mogoče izvrševati.
Da občine do drugačne zakonske ureditve ne bi ostale brez dela prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju uporabljajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se za letos odmerita v celoletni višini, ter davek na premoženje, ki se odmeri s 1. aprilom.
Ustavno sodišče je tudi presodilo, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin, v neskladju z ustavo.
Ustavno sodišče je presojo razširilo tudi s tem zakonom, ker se je s predpisi o množičnem vrednotenju ugotavljala davčna osnova. Presodilo je, da ureditev modelov vrednotenja pravnega položaja zavezanca ne ureja dovolj jasno in določno, poleg tega urejanje vprašanj, ki bi morala biti v pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi.
Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da niso podani razumni razlogi za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja ter za energetske nepremičnine in ostale poslovne in industrijske nepremičnine.
Poleg tega je možnost pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost le navidezna, s čimer je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, so ugotovili ustavni sodniki.
Deljivost davka med državo in občinami samo po sebi ni v neskladju z ustavo, je pa treba upoštevati, da so predmet obdavčitve nepremičnine ter da je davek na nepremičnine v temelji občinski davek, zato bi moral pretežni del denarja pripadati občinam, so menili sodniki.
Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da možnost zvišanja ali znižanja stopenj za polovico za svoj del davka občinam ne daje zadostnih pooblastil, da bi lahko na podlagi lastnih sredstev učinkovito opravljale svoje naloge. Poleg tega bi bile občine v prehodnem obdobju (ko bi prejele znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012) odvisne od državnega proračuna, zato jim ne bi bila zagotovljena finančna avtonomija.
Kot je v izjavi po razglasitvi sodbe dejal Mozetič, to ne pomeni, da davka na nepremičnine ni ustavno dopustno uveljaviti. Vlada in zakonodajalec se lahko odločita, kaj obdavčiti. Glede na ugotovitve ustavnega sodišča pa je sedanji zakon nedomišljen, nedodelan, nedorečen, je povedal Mozetič in dodaja, da so nadaljnji koraki stvar zakonodajalca.
Je pa Mozetič poudaril, da mora biti zakon toliko jasen in določen, da lahko davčni zavezanec iz samega zakona ve, kaj ga čaka oz. kakšna bremena mu je država naložila, ne pa da se to prepušča podzakonskih aktom. Zakon so ustavni sodniki razveljavili v celoti, ker so pri ključnih zadevah ugotovili, da so neustavne. K odločitvi je sedem od devetih ustavnih sodnikov podalo ločena pritrdilna mnenja.
Tokratna odločitev temelji na šestih zahtevah, ki so jih vložili predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet.
Kerševan: Odločitev ustavnega sodišča tudi usmeritev za prihodnji zakon
Odločitev ustavnega sodišča, ki je danes razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, pomeni tudi usmeritev, kakšen naj bo morebitni zakon v prihodnje, je v odzivu dejal pravnik Erik Kerševan, ki je v primeru zastopal državni svet. Vlado in DZ je pozval, naj s sprejemanjem novega zakona brez tehtnega premisleka ne hitita.
Hitenje je povzročilo marsikaj in očitno tudi neustavnost celotnega zakona. "Hitenje ne more biti izgovor. Ne moreš govoriti, da smo sprejeti neustaven zakon, ker smo hiteli," je Kerševan dejal v izjavi po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča.
Če bo zakon o davku na nepremičnine še kdaj sprejet, se bo moralo to po njegovih besedah zgoditi ob spoštovanju ustave in današnje odločbe ustavnega sodišča. Ta ne pomeni le razveljavitve zakona, pomeni tudi usmeritve in zahteve, kakšen zakon mora biti sprejet v prihodnje, je dejal in med drugim naštel zahtevo po upoštevanju načela zakonitosti, poštenem postopku ter ustreznem vplivu občin na višino te dajatve.
Časa za morebitno pripravo novega zakona imajo, kolikor ga bodo potrebovali, je še dejal, glede davčnih stopenj pa opozoril, da bo ustavno sodišče presojalo tudi te, kajti njihovo določanje ni prepuščeno prosto zakonodajalcu.
Državni svetnik Alojz Kovšca, ki je državnemu svetu predlagal vložitev zahteve za ustavno presojo, je dejal, da so opozarjali, da mora en zakon, o obdavčitvi, opredeljevati način določanja davčne osnove, davčni postopek, pritožbo in druge pravice zavezanca. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin po njegovih besedah ni omogočal pritožbenega postopka, sploh pa ne po davčni zakonodaji.
Glede obdavčitve gospodarstva je ustavno sodišče po njegovem mnenju povedalo, da "ni arbitrarnosti oz. da cilj ne more opravičevati sredstev ter da mora biti izplen zakona sorazmeren z obremenitvami".
Pomembno tudi, je dodal Kovšca, da je ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo del zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bil temelj za vzpostavitev zakona o davku na nepremičnine.
"Davki morajo biti eksaktni. Ta zakon sploh ni omogočal eksaktne obdavčitve. Tu je seme vsega zla. Vse ostalo je pa le še štrikanje, kako bi se zakon, ki je v osnovi napačen, še naredilo še prežvečljivega," je dejal Kovšca.
