Slavi KoširSlavi Košir
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Nas šele bolezen strezni, kako zelo potrebujemo drug drugega?

Slovenija | 11.02.2014, 05:00

Ob svetovnem dnevu bolnikov bomo z mislimi in besedo v našem programu z vsemi, ki so preizkušeni, in tudi s tistimi, ki skrbijo zanje. K pogovoru smo povabili več sogovornikov. Pomenljiv je bil pogovor s specialistko klinične psihologije dr. Zlatko Rakovec Felser, ki je opozorila na porast bolezni zaradi naše odtujenosti drug od drugega. Ljudje se potrebujemo. Nas to spoznanje doleti šele ob bolezni?

V našem okolju smo zelo ogroženi, ker smo dopustili, da so se naši medsebojni odnosi skoraj do konca skrhali

Tako je v pogovoru za naš radio dejala doc. dr. Zlatka Rakovec Felser in dodala: "Preveč se zapletamo v medsebojne spore, v negativne misli in početja, ki pa za našo srečo niso bistvenega pomena. Ljudje imamo vrsto potreb, poleg tega, da se hočemo uveljaviti, se s svojim delom dokazati, imamo tudi vrsto čustvenih potreb, ki se navezujejo na bližino in povezanost z drugimi ljudmi. Te potrebe v trenutkih, ko izvemo za diagnozo, ko zbolimo in nas bolečina na to opozarja, narastejo. Pridejo v ospredje in izrinejo vse ostale interese ter potrebe. Človek postane ranljiv ne samo v tem, kako z njim ravnajo v zdravstveni ustanovi, ampak predvsem, kako ga v bolezni vidijo njegovi bližnji."

Kronične bolezni so v velikem porastu

Doc. dr. Zlatka Rakovec Felser je ob zgoraj navedenem dejstvu opozorila: "Vzrok je verjetno tudi v daljši življenjski dobi. Za razliko od akutnih, so kronične bolezni tiste, ki se jih ne da pozdraviti, so zelo odvisne od našega načina življenja in ob katerih pogosto slišimo zelo na kratko priporočilo zdravnika, da se bo treba naučiti živeti z boleznijo. Da, seveda, samo kako? Ob tem bi rada, zgolj v premislek, preusmerila pozornost na natančno kanadsko raziskavo. Med bolniki, ki zvedo za svojo maligno diagnozo, je za pet do petindvajset odstotkov več samomorov in približno od štirideset do sto odstotkov več, sicer nenevarnega a vendar depresivnega vedenja. In to pogosteje med moškimi, posebej v obdobju od treh mesecev po oznanilu diagnoze. Ljudi najbolj vznemiri misel na dolgo trpljenje in na neizbežni konec. Na vprašanje, kako ravnati z bolniki, bi na kratko opozorila, ne toliko jokati z njimi, ampak jih bolj čutiti, jih skušati razumeti in po najboljših močeh nuditi pomoč."

Bolezen je po preizkušnji lahko tudi nova vrednota za boljše

Za naš radio je ob svetovnem dnevu bolnikov, o svoji izkušnji z boleznijo, spregovorila gospa Jožica: "Bolezen mi danes pomeni tudi neko vrednoto za boljše, bolj kakovostno življenje. Normalno je, ko zbolimo, se nam podere svet. Ko sem izvedela za svojo bolezen, sem imela doma enajst letnega sina. Dva meseca pred tem mi je za rakom umrla mama, zaradi tega sem bila v strahu, kaj bo z menoj, ali bom šla po isti poti kot moja mama. Toda v sebi sem začutila, da se bom borila. Hočem živeti, tudi za sina. K temu me je spodbujal tudi sin in mi govoril, mami moraš videti, kako bom zaključil šolanje in kam bom šel naprej. Ni lahko. Toda, če imaš voljo do življenja, greš tudi skozi vse te ovire. Sčasoma se skristalizirajo neki biseri, porojeni iz bolečine, ki jo občutiš, ko zboliš." 

Kaj, če bolezen pride iznenada, nas preseneti?

Za jutranji program smo k pogovoru povabili bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki vodi Medškofijski odbor za pastoralo zdravja. Ob tem dnevu se lahko zdravi lotimo priprave na trenutek, ko nas bo obiskala bolezen. "Nihče namreč ni izvzet, a to je lahko velika priložnost za kaj lepega in močnega ter v korist bližnjih." Dejal je še, da so bolniki najbolj veseli našega darovanega časa in bližine, torej sporočila: nisi sam, tudi takšnega te sprejemam, rad te imam, tukaj sem ... "K človeški bližini dodajamo tudi božjo bližino." Ljudje različno prenašamo bolečino, nekateri potrpežljivo, drugi glasno in pritožujoče. Ob tem naj se spomnimo vzornika, ki je šel skozi trpljenje in ga je premagal. "Gospod se nam približuje prav v nemoč, ko ne moremo nič." Svetovni dan bolnikov praznujemo na god Lurške Matere božje in vsi, ki so kdaj poromali v Lurd, so na ta dan v mislih povezani z lurško votlino.

V dopoldanskem programu ste slišali še več pogovorov: gospo, ki je premagala bolezen in danes v skupinah za samopomoč s svojo izkušnjo bodri druge, pogovarjali smo se tudi s p. Markom Novakom o zakramentu bolniškega maziljenja.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Sociala
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...