Jaklič: Nesmiselno je govoriti o enakosti, o ustavi, če pa v praksi zadeve delujejo drugače
Slovenija | 28.02.2014, 21:00
V četrti oddaji Spoznanje več, predsodek manj v mesecu februarju smo gostili predavatelja na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike dr. Klemna Jakliča. Z njim se v letošnjih oddajah ustavljamo pri ustavi in z njo povezanih zakonih kot primerih. Tokrat smo pod drobnogled vzeli versko svobodo, ki izhaja iz ustave, nismo pa mogli mimo pogostih razprav o ločenosti Cerkve in države.
Na vprašanje, kako izboljšati sistem pravne države, je dr. Jaklič dejal, da moramo hkrati izboljšati sistem izobraževanja. "Eden z drugim hodita z roko v roki. Ne moremo si predstavljati reforme pravne države brez hkratne reforme pravnega študija." Dr. Jaklič ni znal odgovoriti, zakaj do tega ne pride, o lastnih izkušnjah na tem področju pa dodal: "Tudi sam sem ustavni pravnik. Ves čas sem se na tem področju izobraževal z vodilnimi svetovno znanimi ustavnimi pravniki in moram reči, da je to velika prednost, če greš v tujino in študiraš pod mentorstvom teh avtoritet, kajti enostavno prelijejo svoje znanje naprej. To pri nas ni mogoče, ker ta študij do te mere še ni razvit." Dejal je, da ko se je poskušal vrniti domov na pravno fakulteto, je bil vedno problem, češ da bodo "druge katedre nezadovoljne, če bomo širili ustavno pravo, pa da ni denarja za njegovo širjenje, itd. Če je bil že pri meni kot posamezniku problem, kakšen je šele na sistemski ravni." Prepričan je, da bi v Sloveniji potrebovali več predavateljev ustavnega prava. "Ustavno pravo vstopa v vse pravne veje. Na upravnem, civilnem, kazenskem pravu je lahko nekaj neustavnega. Vsaka katedra bi lahko imela strokovnjaka za ustavno pravo. To je tisto, kar potrebujemo. In če bomo izobraževali mlade pravnike na ta način, bodo sodniki in drugi nosilci odločitev v družbi poznali vsebino ustave. To v praksi pomeni, da bo prišlo do manj zakonov, ki bi bili napisani v nasprotju z ustavo, in do manj konkretnih odločitev, ki bi bile v neskladju z ustavo."
Dr. Jaklič je še dejal, da bi moralo na področju univerz priti do večje konkurence, to bi spodbudilo tudi razvijanje novih znanj. Kot primer je navedel v preteklosti že omenjeno Slovensko nacionalno univerzo, ki bi vpisovala študente iz Slovenije, pa tudi iz drugih držav, dodatnih sredstev za projekt ne bi bilo treba iskati. "Gre zgolj za smotrno razdelitev teh sredstev na dve konkurenčni instituciji, ki hkrati sodelujeta in sta hkrati konkurenca."
V nadaljevanju je predstavil tudi, kako si lahko državljani, ki nimajo denarja za odvetnike, lahko pomagajo oziroma, kaj jim nudi pravni sistem. "Skupaj s kolegi imamo zavod za brezplačno pomoč, ki deluje vzporedno s sistemom, kjer sodišče odobri brezplačnega odvetnika. Mi žal ne zastopamo na sodišču, lahko pa strankam nudimo temeljite nasvete. To delamo pro bono po vzoru podobnih iniciativ v ZDA. Na Harvardu imajo sto let staro tradicijo brezplačnega pravnega svetovanja. Profesorji ustavnega prava ali človekovih pravic, ki v dopoldanskem času predavajo to materijo, si enostavno ne morejo privoščiti, da popoldne ne bi namenili niti ene ure za stranke, ki najbolj potrebujejo pomoč." Kot rak rano našega sistema je ocenil izigravanje pravnega sistema, ko nekomu, ki nima denarja za uspešne odvetnike, lahko vzamejo vse, podjetniku, ki je zapravil podjetje, pa se ob pomoči dobrih odvetnikov zgodi zelo malo, postopki se zelo vlečejo, ... "Nesmiselno je govoriti o enakosti, o ustavi, če pa v praksi zadeve delujejo na omenjeni način. Kot zasebnik ne morem storiti veliko, lahko le opozarjam, država pa mora te zadeve urediti sistemsko."
V drugem delu oddaje smo dr. Jakliča vprašali, kako postopati v primerih verske nestrpnosti: "Rekel bi, da enako kot pri drugih vrstah nestrpnosti tukaj ne sme biti absolutno nobene razlike." ... "Lahko pa se zgodi, da bi preveč omejili svobodo izražanja, če to storimo, demokracija ni mogoča. In še pomembnejša poanta je, da se s kazenskimi sankcijami, kot kaže praksa, tega govorca nikoli ne utiša dovolj. Pustimo ga govoriti, ampak pokažimo pred ostalim delom družbe, kako absurdne in kako neprimerne so njegove izjave. Odziv je nujno potreben, vendar ne na ravni kazenskih sankcij, ampak po poti soočenja mnenj." Dr. Jaklič je še dejal, da se moramo kristjani nujno odzvati na primere verske nestrpnosti. "Verjemite mi, v tem ne bomo sami, pridružili se nam bodo tudi tisti, ki niso verni, pa verjamejo v enakost človekovega dostojanstva in v tem smislu je naša največja moč."
Kdo je ddr. Klemen Jaklič
Ddr. Klemen Jaklič je predavatelj na Univerzi Harvard, ZDA. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1999 je najprej magistriral iz ustavnega prava na Univerzi Harvard, nato doktoriral iz evropske integracije in evropskega prava na Univerzi Oxford, ter naposled na Univerzi Harvard doktoriral še drugič, tokrat s področja ustavne teorije in vprašanja demokracije Evrope. Na Harvardu poučuje od leta 2008 na področjih evropske integracije in evropskega prava, človekovih pravic, teorije pravičnosti, etike, ter ustavnega prava in ustavne teorije. Je dobitnik več univerzitetnih priznanj za odličnost v poučevanju, njegovo trenutno raziskovalno delo pa se osredotoča na vprašanje evropske ustavnosti in nadaljnjega razvoja ideje demokracije v kontekstu globalne pravičnosti. Je avtor znanstvene monografije Constitutional Pluralism in the EU (Oxford University Press, izšla 9 januarja 2014), za svojo drugo znanstveno monografijo (Democracy's Third Coming: Europe as a Route to Humanity’s Third Historic Stage of Democracy, v izdajanju) pa je prejel Mancini Prize, nagrado harvardske univerze za "najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli".
