Istra
Povezovanje lahko spodbudi razvoj
Dejstvo je, da podeželske regije pokrivajo dobro polovico Evrope, v njih pa živi približno ena petina prebivalstva. Analize stanja in trendov izpred sedmih let niso bile spodbudne, saj so napovedovale, da bo na evropskem podeželju do letošnjega leta izginilo kar 5 milijonov delavnih mest. Evropska komisija je torej ob snovanju ukrepov kohezijske politike in politike razvoja podeželja v minulem sedemletnem programskem obdobju skušala doseči, da bi se na podeželju zagnalo in razvejalo nove gospodarske pobude (diverzifikacija), se ohranilo poseljenost in dvignilo kakovost življenja. Vsa ta prizadevanja je podprla s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Analiza učinkov dosedanjih prizadevanj je zahtevna, v grobem pa ugotovitve kažejo, da ukrepi, ki spodbujajo povezovanje, prinašajo tudi večje učinke. Prav zato se ob oblikovanju ukrepov za novo obdobje do leta 2020 poudarja pomen jasno zastavljenih ciljev, ki imajo široko podporo med prebivalstvom.
Strokovnjaki, ki so opravili vrednotenje dosedanjega dela na tem področju tudi svetujejo, da bi se v novem programskem obdobju zavzelo "ciljno usmerjen pristop k politikam, določilo jasne cilje, in široko sprejete prednostne naloge, ki ustrezajo potrebam razvoja podeželja in upoštevajo ključne priložnosti."
Oblikovanje ukrepov je v polnem teku, na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa prav v tem času potekajo tudi tematske delavnice in diskusija na temo izvedbe posameznih ukrepov. Na radiju Ognjišče bomo v okviru okrogle mize, ki jo zvečer pripravljamo v Marezigah v Istri, vzeli pod drobnogled predvsem dva ukrepa, ki sta še posebej namenjena povezovanju akterjev na podeželju.
Gre za tako imenovani Ukrep Sodelovanje, ki se bo v Sloveniji začel izvajati prav v okviru novega programskega obdobja do leta 2020 zanj pa naj bi bilo predvidenih 20 mio EUR. Ukrep naj bi podpiral raznovrstne oblike sodelovanja, s katerimi bo akterjem na podeželskih območjih omogočeno lažje premagovanje ekonomskih, okoljskih in drugih omejitev, pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in pri tem posebej izpostavljajo pomen doseganja novih znanj ter prenos teh znanj v širšo prakso. Ukrep naj bi podprl tudi delovanje lokalnih trgov, promocijske dejavnosti v ta namen, pa tudi skupinske pristope k okoljskim projektom in okoljskim praksam.
V obdobju do leta 2020 Program razvoja podeželja predvideva tudi nadaljevanje ukrepa LEADER, čeprav naj bi prav na področju Lokalnih akcijskih skupin prišlo do koncentracije. Vsaka Lokalna akcijska skupina naj bi jasno opredelila dve prednostni področji, uravnotežila pričakovanja med javnimi in zasebnimi interesi ter s programi zagotovila doseganje jasnih rezultatov, ki morajo izkazovati trajnost tudi po izteku podpor.
Zanimiva debata na to temo se obeta zvečer v okviru okrogle mize "S povezovanjem lahko spodbudimo razvoj podeželja", ki jo ob 19.00 pripravljamo v dvorani Zadružnega doma v Marezigah. Svoje poglede bodo predstavili:
- mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje
- magistrica Heidi Ôlenik, LAS Istra
- Dane Podmenik, Zavod Eko-Humanitatis
- Darja Zadnik, s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica
- mag. Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan
- in Pavla Brec, voditeljica Istrske Karitas.
